Sreda, 28. 5. 2014, 11.03
8 let, 7 mesecev
Je konec ljubezni med Merklovo in Junckerjem?
Sinočnji pogovori med 28 voditelji članic EU so trajali več kot štiri ure, potem pa je Merklova utrujena stopila pred novinarje. Kljub ponavljanju voditeljev, da imena niso pomembna, je bila glavna tema, kdo bo naslednji predsednik Evropske komisije. Po srečanju je bil odgovor na to vprašanje tako nejasen kot pred sestankom.
Voditelji namreč niso jasno podprli Junckerja, spitzenkandidata EPP, zmagovalke nedeljskih evropskih volitev. V skladu z Lizbonsko pogodbo bi morali voditelji (Evropski svet) upoštevati izid evropskih volitev in prvo možnost za sestavo evropske vlade podeliti prvemu kandidatu zmagovite evropske stranke.
Še posebej grenko za Junckerja je, da ga Merklova ni jasno in glasno podprla. Je pa Juncker dobil podporo voditeljev skupin v EP. Na paradoksalnost položaja je opozoril odhajajoči vodja socialistov v EP Hannes Swoboda, ki je tvitnil, da je "absurdno, da ima Juncker našo podporo za začetek pogajanj, a ga blokirata svet in njegova lastna EPP-družina!"
Po pričevanju enega od diplomatov je bilo na sestanku evropskih voditeljev precej vroče. Drugi vir je razkril, da je bila Merklova besna, ker je EP voditeljem sporočil, koga naj imenujejo kot pogajalca, in je vztrajala, da bo predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in ne Juncker "potipal teren" ter poizvedel, kdo ima podporo za kandidaturo.
Merklova je pred meseci Junckerja predlagala kot spitzenkandidata konservativcev. Po slavju nekdanjega luksemburškega premierja na evropskih volitvah pa Merklova omahuje. Je to zato, ker Juncker za Merklovo pooseblja bolj zastoj kot nov začetek (zaradi slabe volilne udeležbe in slavja skrajne desnice so se desnosredinski voditelji strinjali, da mora Evropa iti v novo smer in da morajo prioritete vključevati rast in delovna mesta)? Je kanclerka prisluhnila svojim svetovalcem, ki svarijo, da je Juncker včasih preveč kritičen? Ali pa Merklova ne želi izpasti kot poraženka, ker Juncker zaradi nasprotovanja Londona ne bo predsednik komisije, se sprašujejo nemški mediji.
Sestanka, ki je bil namenjen analizi evropskih volitev, se je udeležila tudi slovenska premierka v odhodu Alenka Bratušek, ki opravlja tekoče posle. Povedala je, da si želi, da bi predsednik komisije dobil čim širšo podporo. Pojasnila je, da je večkrat govorila po telefonu z britanskim kolegom Davidom Cameronom, a ne o zavezništvu proti Junckerjevi kandidaturi, temveč o pomenu široke podpore kandidatu in političnih prioritetah.
Na vprašanje, ali bi lahko bil za prvega med komisarji predlagan kdo drug kot spitzenkandidat, ni dala jasnega odgovora, je pa namignila, da bi "avtomatizem" v tem pogledu lahko pomenil kršitev evropske pogodbe, ki predvideva, da je treba pri imenovanju kandidata upoštevati izid evropskih volitev, ne piše pa, da mora biti kandidat spitzenkandidat.
Van Rompuy naj bi rešitev našel do naslednjega srečanja evropskih voditeljev 27. junija. Pogovarjal se bo s političnimi skupinami, ki bodo sestavljale novi parlament. Rok za oblikovanje političnih skupin je 24. junij. Ustanovna seja parlamenta bo 1. julija.
Predsednik komisije naj bi bil znan sredi julija, a je to glede na številne neznanke in različne interese članic precej optimistično. Predsednik potrebuje kvalificirano večino članic in absolutno večino v EP, ta pa vztraja, da mora biti predsednik komisije eden od spitzenkandidatov.
Če se bo proces odločanja o vodilnih položajih v EU (predsednik komisije, EP-ja, Evropskega sveta, visoki zunanjepolitični predstavnik in šef evroskupine) zavlekel, lahko to povzroči celo institucionalno krizo.