Vsi mi trgujemo s svojim življenjem in časom!

"Poskrbela sem, da so moji zaposleni plačani bolje, kot je povprečje v panogi," je povedala podjetnica, ki verjame, da zaposleni dosežejo najboljše rezultate le, če so ustrezno motivirani in nagrajeni za dobro opravljeno delo in v okolju, kjer se tako vodje kot zaposleni odkrito pogovarjajo o delu, uspehih, izzivih in vsem, kar je za uspeh podjetja in vseh v njem pomembno.

"Poskrbela sem, da so moji zaposleni plačani bolje, kot je povprečje v panogi." Foto: Srdjan Cvjetović

Panoga informacijske varnosti je izrazito spolno neuravnovešena

Obenem pa poudarja, da je panoga informacijske varnosti izrazito neuravnovešena glede udeležbe moških in žensk, ter je trdno prepričana, da je pomanjkanje žensk izrazito slabo za to panogo v celoti.

O tej temi, ki jo je temeljito obdelala v svoji knjigi, predava na raznih konferencah in strokovnih dogodkih po vsem svetu, ujeli pa smo jo na nedavni konferenci o računalniški varnosti Kaspersky Next v Barceloni.

Jane Frankland predava na raznih konferencah in strokovnih dogodkih po vsem svetu, ujeli pa smo jo na nedavni konferenci o računalniški varnosti Kaspersky Next v Barceloni.

Kdaj ste postali pozorni na neenakomernost spolov v panogi informacijske varnosti?

Sprva je nisem opažala, a se je to spremenilo v drugi polovici leta 2015 …

… toda ta neuravnovešenost je obstajala že od nekdaj.

Vsekakor, a je to bilo tako običajno, da tega sprva niti nisem posebej opazila. Bilo je novembra 2015 na eni večji konferenci o računalniški varnosti v Avstraliji, kjer je eden od predavateljev, to je bil njegov prvi javni nastop, ugotovil, da je bila na tem dogodku poleg mene samo še ena ženska. To mi je šele takrat dalo misliti, kako ves čas to neravnovesje sprejemamo kot nekaj povsem običajnega.

Ali se vam ne zdi, da se tovrstne razmere vendarle izboljšujejo?

Res je, pred dvajsetimi leti je bila v panogi informacijske varnosti komajda kakšna ženska, lahko bi jih prešteli na prste ene roke. Čeprav se je njihov odstotek skozi čas počasi krepil, so današnje vrednosti še vedno daleč od tega, kar ne bi več predstavljalo težave. Dolgoročno gledano, napredujemo, a pot je še dolga in ima tudi svoje stranpoti.

"Pomanjkanje žensk v informacijski varnosti je tako običajno, da tega sprva niti nisem posebej opazila."

Katere stranpoti imate v mislih?

To, da v določenih kratkih obdobjih zaznavamo celo zmanjševanje deleža žensk v panogi informacijske varnosti. Leta 2009 so poročali, da je bil delež žensk 18 odstotkov, leta 2015 pa samo še 11 odstotkov.

To so svetovne vrednosti?

Da, a so razlike med celinami zelo velike. V Evropi je delež žensk zelo nizek, samo sedem odstotkov, v Severni Ameriki pa je na primer 14 odstotkov. Naslednje leto dobimo novo poročilo, saj ga objavijo vsaki dve leti, a si ne upam napovedati, kakšne bodo vrednosti. Upajmo, da bo trend ponovno naraščajoč.

Poudarjate, tudi v svoji knjigi, da zaradi pomanjkanja žensk trpi celotna panoga informacijske varnosti. Kje se to najbolje pozna?

Pri načinu obravnavanja tveganj. Ženske se tveganj lotevajo bistveno drugače kot moški. Poslanstvo naše panoge ni samo varovanje, temveč upravljanje tveganj, zato moramo tveganja obravnavati zelo natančno in zagotovo natančneje kot zdaj. Prav pri teh prizadevanjih bi morali uporabiti tudi ženski pogled.

"Čeprav se je odstotek žensk v informacijski varnosti skozi čas počasi krepil, so današnje vrednosti še vedno daleč od tega, kar ne bi več predstavljalo težave."

Kakšne razlike vidite med spoloma glede ravnanja s tveganji?

Velike razlike so pri ugotavljanju verjetnosti nekega dogodka ali dogajanja. Moški pri ugotavljanju verjetnosti ne vidijo ali nočejo vedno videti vseh tveganj, medtem ko ženske hitreje zaznavajo vedenjske spremembe in razlike. Ženske praviloma dosegajo boljše rezultate s svojo čustveno in medosebno (družbeno) inteligenco. Skupni učinki inteligence v skupini so boljši z večanjem števila žensk v skupini.

Ali s tem morda namigujete, da so ženske superiorne glede na moške?

Nimam tega namena in ne zagovarjam tega. Resnica je, da tudi okolja, kjer močno prevladujejo ženske, niso dobra in tudi tam nimamo najboljših učinkov in rezultatov. Ključ je v ravnovesju med spoloma. Napredujemo takrat, ko je zdravo razmerje med obema spoloma.

Kaj je po vašem mnenju zdravo razmerje?

Tistih 11 odstotkov žensk v panogi informacijske varnosti je res prenizko in gotovo daleč od zdravega razmerja. To moramo nedvomno in nujno povečati. Želeli bi si vsaj 30 odstotkov, to je neka prelomnica, ko razmere počasi začnejo kazati malo bolj normalno podobo. Takrat bo ta tema izginila in se bomo lahko bolje posvetili opravljanju svojega dela. To je to, kar si vsi želimo, tudi vse manjšinske skupine, ki se ne želijo izgubljati v manjšinskih vprašanjih, temveč želijo biti enakopraven deležnik v svojem delu.

"Moški pri ugotavljanju verjetnosti ne vidijo ali nočejo vedno videti vseh tveganj, medtem ko ženske hitreje zaznavajo vedenjske spremembe in razlike."

Katera je najpomembnejša lekcija, ki bi se je moški v panogi informacijske varnosti morali naučiti od žensk?

Več odprtosti, več sodelovanja. V tem okolju, kjer je 90 odstotkov moških, ni dovolj mentalitete ''nekaj bom dal, zato da nekaj pridobim''. To je tako kot v vojski ali obveščevalni dejavnosti … Vse je nekako premalo odprto za raznolikosti in drugačnosti, ki bogatijo vsako okolje in izboljšujejo delovne postopke in kakovost odločanja. Temu primerno je okužen tudi nabor novih ljudi, saj so uspešni kandidati tisti, ki se kulturološko najlažje vklopijo v obstoječe okolje.

Katera pa je najpomembnejša lekcija, ki bi se je ženske v panogi informacijske varnosti morale naučiti od moških?

Pripravljenost za več tveganj. Toda nikakor si ne želimo, da bi ženske postale bolj podobne moškim. Želimo si, da postanejo bolj zveste same sebi. Da bolje poskrbijo za svojo vidnost. Da postanejo odločnejše pri prizadevanjih za napredek na svoji poklicni poti. Morale bi tudi več delati glede ustvarjanja svojih poslovnih povezav in mreženj, prav pri tem povezovanju in mreženju so moški odlični, ne samo v živo, temveč tudi na družbenih omrežjih.

Kako to, če ste dejali, da so ženske bolj čustvene?

Ne vzamejo si dovolj časa za mreženje. Ne gredo dovolj med kolege in ne vidijo prave dodane vrednosti v tem, zato pogosto ne vlagajo dovolj napora v to. Ne dvignejo glasu, ko imajo kaj za povedati, ne postavljajo obstoječe prakse pod vprašaj, sprejemajo razmere takšne, kot so. Številne pa se povezujejo samo z drugimi ženskami, kar niti zanje ni dovolj dobro. Če niso proaktivne pri poklicnem mreženju, trpi njihova profesionalna vidnost in se zanje ne ve, ko se ustvarjajo novi poklicni izzivi, profesionalne priložnosti, nova delovna mesta.

"Ženske bi morale narediti več za svojo vidnost v poslovnem svetu."

Zakaj pa niso?

Pravzaprav ne vem. Vem pa, da bo ta težava rešena šele takrat, ko bo okolje omogočalo enake možnosti in priložnosti vsem, ne glede na to, katerega spola so.

Takrat, ko spol na delovnem mestu ne bo pomemben?

Da. Takrat, ko te na pogovoru za službo ne bodo vprašali, katerega spola si, temveč ali znaš narediti to, kar se od tebe na delovnem mestu pričakuje. Ko bo to postalo glavno vprašanje in glavno merilo, bodo pravzaprav izginila vsa manjšinska vprašanja.

To ponekod poskušajo rešiti z razgovori za službo na slepo, ko se ne razkrijejo osebni podatki kandidatov, temveč le njihove poklicne in profesionalne lastnosti. Kako razširjen je tak način iskanja novih sodelavcev?

Ne dovolj.

"Ključ je v ravnovesju med spoloma. Napredujemo takrat, ko je zdravo razmerje med obema spoloma."

Kako tolmačite, da mnogo delodajalcev ob prijavah za službo zahteva celo fotografijo?

S tem samo spodbujajo uveljavljene pristranskosti. V nekaterih državah celo zakonodaja zahteva fotografijo na življenjepisu. Nikoli se nisem spraševala, zakaj.

Pa ste s tem potrdili, da ženske pogosto ne postavljajo obstoječe prakse pod vprašaj, sploh če menijo, da to nima smisla.

Vsi si moramo prizadevati za odpravljanje pristranskosti ne le pri iskanju novih sodelavcev, temveč pri vseh pomembnih poslovnih odločitvah. Več objektivnosti.

Zakaj se pravzaprav ženske ne odločajo pogosteje za poklicno pot v panogi informacijske varnosti?

Veliko imajo pri tem tudi izbirni postopki. Včasih je v panogi informacijske varnosti preveč poudarka na tehnološkem delu in premalo na poslovnem, zato je treba tudi mlade ženske, ki razmišljajo o svojem poklicu, ozavestiti o pomenu teh znanj in kako v luči tega poudariti svoja znanja in prednosti. Delovna mesta prihodnosti bodo zahtevala kandidate, ki se bodo lahko izkazali s slovesom, zaupanjem in odličnostjo.

"Manjšinske skupine se ne želijo izgubljati v manjšinskih vprašanjih, temveč želijo biti enakopraven deležnik v svojem delu."

Če bi imeli moč nekaj spremeniti v nekem trenutku, kaj bi to bilo?

Ustvarila bi več ljubezni v svetu.

Mislil sem bolj v panogi informacijske varnosti.

Več miselne odprtosti, več sodelovanja. Spremeniti razkorak v okolju, ki je polno izzivov, a obenem je v njem premalo podpore, zlasti za vodilne, ki so vedno dežurni krivci, če gre kaj narobe, hkrati pa lastniki nimajo vedno posluha zanje. Kako drugače razložiti, da le redki vodilni preživijo v panogi več kot dve leti? Če pa jim uspe preživeti, se ti pogosto zatekajo k napačnim pristopom. To bi rada videla, da se čim prej spremeni.

Ste mati treh otrok. Kako pomembno je bilo to pri oblikovanju vaše poklicne poti?

Zelo. Tudi to je eden od razlogov, zakaj sem podjetnica. Že od otroštva sem si želela sama voditi svoje posle. To, da sem mati, je zame izjemno pomembno, ker želim biti vedno prisotna za svoje otroke in biti del njihovega življenja v vsem, kar počno.

"Včasih je v panogi informacijske varnosti preveč poudarka na tehnološkem delu in premalo na poslovnem, zato je treba tudi mlade ženske, ki razmišljajo o svojem poklicu, ozavestiti o pomenu teh znanj in kako v luči tega poudariti svoja znanja in prednosti. Delovna mesta prihodnosti bodo zahtevala kandidate, ki se bodo lahko izkazali s slovesom, zaupanjem in odličnostjo."

Ali vam to vedno lahko uspe?

S tem, da sem podjetnica, je to zame veliko lažje. Ker sem v svojem podjetju jaz odgovorna za spoštovanje rokov, si, dokler je stranka zadovoljna in dokler izpolnjujem dogovore, sama lahko razporejam svoj čas – številni delodajalci pa nimajo posluha za to. Zaupam si, da sem zmožna sama poiskati svoje prihodke, in mi podjetništvo bolj ustreza kot to, da bi prejemala plačo. Imam velik apetit po tveganju, a tudi veliko zaupanje vase.

Toda dan ima samo 24 ur, življenje podjetnic in podjetnikov pa je zelo zahtevno – ali res imate dovolj časa za vse v poslovnem in osebnem življenju?

To je res dobro vprašanje in res opažam, da je iskanje pravega razmerja med osebnim in poslovnim življenjem nenehni boj. Morda sem zato bolj funkcionalna mati kot pa mati, ki ima vedno čas za družino, kajti v dveh desetletjih svojega poslovnega življenja sem vložila veliko svojega časa. Verjamem, da sem s funkcionalnega vidika svojim otrokom vedno zagotovila vse, kar so potrebovali, in sem vedno naredila vse zanje, a vsega nisem mogla imeti, nekaj sem morala žrtvovati – in to je bilo več kakovostno preživetega časa z družino. Vsega naenkrat ne moreš imeti.

"To dojamete šele sčasoma – ravnovesja med osebnim in poslovnim življenjem ni, ves čas pa sprejemamo odločitve, kam bomo namenili svoj čas in kako ga bomo preložili med osebnim in poslovnim življenjem."

Ali otroci pogrešajo pomanjkanje tega časa?

Da, gotovo.

Ali vam to zamerijo?

To pa morate vprašati njih, bi pa rekla, da ne. Razumejo, zakaj počnem to, kar počnem, in so na to ponosni. Trpim pa tudi jaz, a je to pač kupčija, ki jo moram sprejeti. Letos mi je na primer bilo hudo, da sem po 17 letih prvič manjkala na rojstnem dnevu svoje najmlajše hčere. Vsi smo različni in vsi trgujemo s svojim življenjem in časom. Tudi ko sem se lotila pisanja knjige, nisem vedela, v kaj se spuščam in koliko časa mi bo to vzelo od mojega posla in od otrok.

Ali verjamete, da lahko uspešno uravnavate svoje osebno in poslovno življenje?

V življenju tega ne morete uravnavati, lahko samo prelagate med osebnim in poslovnim življenjem. To dojamete šele sčasoma – ravnovesja ni, ves čas pa sprejemamo odločitve, kam in kako bomo namenili in preložili svoj čas.