Četrtek, 28. 1. 2021, 22.02
3 leta, 9 mesecev
Vojna najbogatejših Zemljanov, ki jo bo občutil ves svet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,14
18
Elon Musk je prejšnji teden postal najbogatejši človek na svetu. Njegov staž sicer ni trajal dolgo, saj je delnica podjetja Tesla, na katero ima Musk vezan večji delež premoženja, v sredo padla in Amazonov šef Bezos je znova zasedel prvo mesto. Skupna vrednost premoženja obeh superbogatašev sicer dosega skoraj 400 milijard ameriških dolarjev.
Jeff Bezos in Elon Musk, prvi in drugi najbogatejši človek na svetu, sta na Zemlji vsak v svoji panogi osvojila že skoraj vse, kar se je dalo osvojiti. Naslednji cilj je visoko nad oblaki, tu pa se njuni poslovni poti začenjata prepletati. Musk in Bezos sta se v dirki za kralja vesolja namreč znašla v navzkrižju interesov.
Jabolko spora med Elonom Muskom in Jeffom Bezosom, prvi je drugega ta mesec izrinil s samega vrha seznama najbogatejših ljudi na svetu, nato pa je Bezos po padcu cene delnice Tesle v sredo ponovno zasedel prestol, sta satelitska sistema, s katerima želi vsak od mogotcev ves svet pokriti z dostopom do brezžičnega interneta.
Elon Musk je v orbiti našega planeta že začel sestavljati satelitsko ogrodje svojega brezžičnega interneta, ki je znan kot Starlink, z njim pa upravlja Muskov proizvajalec vesoljskih plovil SpaceX.
Konvoje satelitov Starlink lahko občasno, seveda ob jasnem vremenu, opazujemo tudi na nebu nad Slovenijo.
Nad Zemljo trenutno kroži približno 1000 Starlinkovih satelitov, njih konvoje pa lahko občasno vidimo tudi na slovenskem nebu. Končni cilj Starlinka je v tirnice okrog našega planeta spraviti 12.000 satelitov.
Amazon, velepodjetje Jeffa Bezosa, se je leta 2019 medtem lotil podobnega projekta. Prek Amazona je ustanovil podružnico Kuiper Systems (ime je dobila po Kuiperjevem pasu, območju asteroidov, ki se razprostira onkraj orbite planeta Neptuna). Amazon je v projekt Kuiper vložil 10 milijard ameriških dolarjev, njegovo celotno omrežno infrastrukturo pa bo sestavljalo več kot 3.200 majhnih satelitov.
Jeff Bezos, s 190 milijardami dolarjev najbogatejši človek na svetu, je sicer najbolj znan kot ustanovitelj spletnega veletrgovca Amazon, a ima tudi podjetje Blue Origin, ki v vesolje izstreljuje rakete. Poslanstvo Blue Origin je zgraditi zanesljivo plovilo za večkratno uporabo, ki bo omogočalo pogoste in predvsem poceni polete v vesolje. Cilj Blue Origina je tudi čim prejšnji pristanek na Luni.
Težava: Musk in Bezos si bosta napoti
SpaceX je ameriški zvezni agenciji za komunikacije (FCC) aprila lani poslal spremenjen načrt za drugo fazo razvoja projekta Starlink. Ta predvideva utirjenje skoraj 3.000 satelitov v orbite na višini med 540 in 570 kilometrov nad površjem Zemlje. Tu pa se pojavi težava.
Amazon namreč zdaj trdi, da bodo ti sateliti napoti njegovemu sistemu Kuiper. Tega so, tako so ta teden potarnali v izjavi za javnost, začeli snovati ravno z mislijo na to, kako se izogniti novim Starlinkovim satelitom.
Podobno kot Jeff Bezos se z raketami rad igra tudi Elon Musk. Njegovo podjetje SpaceX je trenutno največji zasebni operater letov v vesolje v ZDA.
Poteza Muskovega SpaceX, da zniža njihove orbite, bo ogrozila načrte Amazona in potencialno povzročila tudi tveganje za trke satelitov ter morebitne motnje v delovanju brezžičnega interneta.
Prejšnji mesec je Amazon na FCC tako naslovil zahtevo, naj višino orbit Starlinkovih satelitov omeji na 580 kilometrov. Po njihovem je SpaceX že dokazal, da lahko normalno delujejo tudi iz višje orbite.
Kaj si misli o teh zahtevi Amazona, je Elon Musk, ustanovitelj podjetja SpaceX, v torek razkril na družbenem omrežju Twitter. "Javnost ne bo prav nič pridobila z ohromitvijo Starlinka za Amazonov sistem, ki v najboljšem primeru ne bo operativen še nekaj let," je bil kritičen Musk:
It does not serve the public to hamstring Starlink today for an Amazon satellite system that is at best several years away from operation
— Elon Musk (@elonmusk) January 26, 2021
Amazon dokončanje Kuiperja sicer res predvideva šele za konec tega desetletja. Čeprav so odobritev za projekt dobili že julija lani, v vesolje niso izstrelili še niti enega satelita.
Muskovi in Bezosovi sateliti bodo zagotovo vplivali na ves svet. A morda ne nujno samo na dober način.
Glavni cilj tako Starlinka kot projekta Kuiper je zagotoviti univerzalen dostop do brezžičnega interneta po vsem svetu s poudarkom na odmaknjenih ruralnih regijah, ki trenutno nimajo širokopasovnih priključkov oziroma niso v dometu baznih postaj. V urbanem okolju bosta obe rešitvi medtem alternativa obstoječi ponudbi.
Do te točke je vse lepo in prav, toda dejstvo je, da tako Musk kot Bezos pravzaprav nikogar, še najmanj pa celega sveta, nista vprašala, ali si visoko nad planetom sploh želijo toliko satelitov.
Ker so svetlejši od 99 odstotkov predmetov v orbiti, sateliti Starlink vplivajo na jasnost posnetkov globokega vesolja oziroma nanje, če so posneti z dolgo izpostavitvijo, rišejo svetlobne črte.
Med prvimi so na morebitne posledice takšnega soliranja obeh milijarderjev oziroma njunega kapitala opozorili astronomi. Sateliti Starlink, vsaj prva pošiljka, so namreč začeli motiti opazovanje nočnega neba.
SpaceX se je na strahove skupnosti astronomov sicer odzval in na nove satelite nanesel manj odbojni premaz, toda to ni rešilo težave, so decembra lani opozorili astrofiziki, ki jih skrbi, kaj bo šele čez nekaj let ob polni operativnosti Starlinka in projekta Kuiper.
Preberite tudi:
18