Nedelja, 14. 8. 2022, 22.40
2 leti, 3 mesece
Menedžerske igre – morda nenavaden, a zanesljivo učinkovit način usposabljanja vodij
"Učimo se, ko se zabavamo in počnemo nekaj vznemirljivega" #video
Usposabljanje za najodgovornejše naloge, kjer je pomembno v pravem trenutku sprejeti najtežje, a vendarle prave odločitve, je lahko zabavno – in prav na takšen način tudi najučinkovitejše, je prepričan naš sogovornik.
Informacijska in komunikacijska tehnologija je v marsičem olajšala, kako zasebno in poklicno rešujemo vsakodnevne izzive, a kljub razvoju še tako naprednih tehnologij, kot je umetna inteligenca, ostaja pomen dobrega vodje nesporen. Vodja, ki predvsem v poslovnem, a tudi širšem svetu vidi in razume vse okrog sebe in na podlagi tega razumevanja, svojih izkušenj, pa tudi poguma in pronicljivosti sprejme najboljše odločitve v najboljšem trenutku.
Kako usposobiti takšnega vodjo? Nepogrešljivo, a še vedo ne povsem izkoriščeno orodje so tudi menedžerske igre, nam je v pogovoru pojasnil predavatelj tega predmeta dr. Marko Zebec Koren, ki nam je med drugim povedal, da se s poučevanjem menedžerskih iger neredko kaj novega od svojih študentov nauči tudi predavatelj.
S poučevanjem menedžerskih iger se neredko kaj novega od svojih študentov nauči tudi predavatelj, pove dr, Marko Zebec Koren, ki poučuje predmet Menedžerske igre tudi zunaj Slovenije v okviru programa Erasmus+.
Na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju (in na drugih univerzah zunaj Slovenije kot gostujoči predavatelj v okviru evropskega programa Erasmus+) predava predmet Menedžerske igre, raziskovalno pa se posveča vplivu tehnologije na družbo in posameznika ter pomenu zaupanja. Vzporedno načrtuje vzpostavitev univerzitetnega predmeta zasebnost in se poglobljeno ukvarja s področjem umetne inteligence v zdravstvu, od pojava pandemije pa se intenzivno srečuje z vedno bolj zapletenimi ter težkimi primeri, povezanimi z varovanjem podatkov in zasebnostjo v zdravstvu, in uvaja rešitve zanje.
Doktor družbenih znanosti in menedžmenta ter magister informacijskega menedžmenta Marko Zebec Koren predava predmet Menedžerske igre tudi kot gostujoči predavatelj zunaj Slovenije.
Kaj so pravzaprav menedžerske igre?
Menedžerske igre so orodje oz. metoda, s katero lahko prepoznamo ali pa razvijamo menedžerske veščine, redkeje govorimo o znanjih. Igralci oziroma udeleženci prevzamejo določeno vlogo – lahko v korporaciji, gospodarski družbi ali pa tudi v kakšni drugi strukturi. To so lahko igre, kjer skupina ali skupine rešujejo bolj ali manj realne probleme, lahko gre za oblikovanje modelov, računalniške ali digitalne simulacije, dramske dejavnosti, pogajanja ali pa celo igranje paintballa.
Kako s temi igrami prepoznamo menedžerske veščine?
Ko govorimo o detekciji in razvoju, imamo v mislih predvsem razvoj potencialov. Razvoj analitskih sposobnosti, zavedanje nujnosti sprejemanja odločitev, kadar imamo opravka s pomanjkanjem informacij, razvoj razumevanja medsebojnih povezav in vplivanja različnih funkcij, instrumentov in/ali fenomenov v poslovnem in širšem prostoru in kako to lahko vpliva na poslovni izid.
"Menedžerske igre so orodje oziroma metoda, s katero lahko prepoznamo ali pa razvijamo menedžerske veščine, redkeje govorimo o znanjih."
Kaj se vam pri tem zdi najpomembnejše?
Pomembna dimenzija pri menedžerskih igrah je razvoj sposobnosti kooperativnega in učinkovitega delovanja v skupini. Morda ključen pa je prenos znanja iz teorije v prakso, okrepitev teoretično naučenega – nekatere stvari postanejo v praksi jasnejše, se tako rekoč razgalijo. Meni najljubša pa je možnost uvida "širše" slike – kako zadeve delujejo skupaj. Morda najdragocenejše je, da se menedžerske igre lahko izvajajo v kontroliranem in varnem okolju. Menedžerske igre so na nek način podmnožica izkustvenega učenja.
Zakaj so menedžerske igre učinkovite?
Ključna je zabava. Če nekoliko svobodno parafraziramo: ena igra pove več kot tisoč besed. Ljudje se naučijo več, če se igrajo. Še ena pomembna lastnost in dobrobit menedžerskih iger je izboljšanje odločanja: udeleženci lahko vidijo rezultate prej kot v realnem času.
"Pomembna dimenzija pri menedžerskih igrah je razvoj sposobnosti kooperativnega in učinkovitega delovanja v skupini. Morda ključen pa je prenos znanja iz teorije v prakso, okrepitev teoretično naučenega – nekatere stvari postanejo v praksi jasnejše, se tako rekoč razgalijo."
Kdaj so nastale, kdo in kje jih je najprej uporabljal?
Še vedno velja, da so se menedžerske igre začele v ZDA v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Prvotno so jih razvili za simuliranje odločanja oziroma urjenja v vojski in politiki. Ob tem nam pride na misel kasnejše poimenovanje "vojne igre" (war games). Ta uporaba simulacij se je razširila na telefonske centrale, zavarovalništvo, državne organe. Drugi postavljajo začetek menedžerskih iger še prej, v trideseta leta prejšnjega stoletja v Nemčijo, spet v povezavi z vojsko.
Kdaj so jih začeli uporabljati v Sloveniji?
Zagotovo so bili posamezni poskusi uporabe v Sloveniji že v prejšnjem stoletju, a sistematično oziroma v okviru akademskih okolij pa, vsaj kolikor je meni znano, ne. V študijskem letu 2000/2001 se je na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani prvič začelo izvajanje predmeta Menedžerske igre (večinoma danes pojem Management games slovenimo kot menedžerske igre) na dodiplomskih programih vseh smeri. Z bolonjsko prenovo programa se je predmet na žalost ukinil.
"Ključna je zabava. Če nekoliko svobodno parafraziramo: ena igra pove več kot tisoč besed. Ljudje se naučijo več, če se igrajo."
Ali je še kje drugje na slovenskih fakultetah ohranjen ta predmet?
Od leta 2007 naprej poskušam ohranjati tradicijo tega predmeta na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju. Obenem v okviru programa Erasmus+ na univerzah in visokih šolah po Evropi in Afriki predstavljam in predavam o menedžerskih igrah ter izvajam sete delavnic.
Nazadnje sem pozno spomladi gostoval na Politehniki Porto v Felgueirasu na Portugalskem, naslednje gostovanje pa bo že jeseni v Trondheimu na Norwegian University of Science and Technology (NTNU). Videti je, da je v evropskem akademskem okolju še kar nekaj zanimanja za izvajanje in spoznavanje z menedžerskimi igrami.
Srečanje z vodstvom tuniške univerze El Manar med gostujočim predavanjem, kjer je kot somoderatorka sodelovala Andreja Banič Zebec (druga z desne), ki je menedžerske igre dodobra spoznala tudi med izdelavo in zagovorom svojega diplomskega dela.
Kako menedžerske igre pomagajo pri pridobivanju ustreznih kompetenc?
Udeleženec se lahko že s samim opazovanjem izvajanja igre začne zavedati težav v poslovnem oz. menedžerskem okolju. Metoda sili udeležence delavnic, da mislijo in analizirajo različne situacije in scenarije, sprejemajo odločitve in imajo hiter uvid v posledice svojih in tujih odločitev. Učimo se, ko se zabavamo in počnemo nekaj vznemirljivega. Vživljanje v različne vloge, relacije in komunikacije pri igranju menedžerskih iger nam dviguje zavedanje o samem fenomenu in naši vlogi v njem.
V vrsti delikatnih situacij in primerov (posebej kadar so vključene ranljive skupine in posamezniki) je v varnem eksperimentalnem okolju moč povečati senzibilnost posameznika. Tako smo imeli med begunsko krizo delavnice, ki so odsevale položaj, stiske, postopke, vrednote in etična ozadja, do katerih je prihajalo v tem begunskem valu. Delavnice je izvajala oseba, ki je bila kot prostovoljka na "prvi bojni liniji" na južni meji.
Menedžerske igre se pogosto izvajajo zunaj, na odprtem, fotografija je nastala med gostujočim predavanjem na Portugalskem spomladi 2022.
Zakaj igre, zakaj ne kar primeri iz "žive" prakse?
Igre so praviloma cenejše kot usposabljanje na delovnem mestu. Lahko eksperimentiramo, za razliko od realnega sveta, brez skrbi glede izida. Morebitne napake ne bodo slabo vplivale na poslovanje ali kakorkoli drugače ustvarjale škodo. V igrah ni nujno, da so cilji vnaprej začrtani, lahko jih sproti prilagajamo. Takšne prožnosti med usposabljanjem in raziskovanja različnih možnosti in scenarijev, kot nam ponujajo menedžerske igre, si v realnem okolju največkrat ne moremo privoščiti.
Video: katere so bile nekatere najbolj nenavadne menedžerske igre, ki ste jih izvedli med poučevanjem svojega predmeta?
Ali bi bilo primerneje govoriti o menedžerskih simulacijah namesto o menedžerskih igrah?
Simulacije se poskušajo približati realnosti in poustvarjanju kompleksnih okolij, predvsem, a ne izključno korporacijskih. Pri igrah pa smo lahko ohlapnejši in do neke mere abstraktni. Nekatere simulacije, sploh športno orientirane menedžerske simulacije, so lahko presenetljivo realne. Je pa težava pri kompleksnih (visoko multiparametričnih) simulacijah, podobno kot pri modeliranju, vprašanje obvladljivosti pri velikih in kompleksnih modelih. Če so simulacije preproste in je vanje vključeno malo parametrov, so obvladljive, a obenem običajno precej omejeno in nenatančno opisujejo ali napovedujejo realnost ali fenomen.
"Simulacije se poskušajo približati realnosti in poustvarjanju kompleksnih okolij, predvsem, a ne izključno korporacijskih. Pri igrah pa smo lahko ohlapnejši in deloma abstraktni. Nekatere simulacije, sploh športno orientirane menedžerske, so lahko presenetljivo realne."
S katerimi pojavi in veščinami se srečujemo pri menedžerskih igrah?
Komunikacija, upravljanje in reševanje konfliktov ter kreativno reševanje problemov, razvoj voditeljstva, razvoj skupine in skupinskega duha, proces vzpostavljanja in razvoja občutka sodelovanja in med člani skupine, zaupanje, sodelovanje, altruizem in še bi lahko našteval. Ni toliko pomembno, da poustvarimo čim bolj verodostojno umetno okolje, pomembneje je, da z igro izpostavimo dinamiko in zagate, ki jih ti fenomeni in spopad z njimi nosijo.
Katera znanja menedžerske igre najbolj spodbujajo in katere pomanjkljivosti najbolj razkrivajo?
Zame je pomembno, da se udeleženci, bodisi študenti, dijaki bodisi zaposleni v različnih družbah in institucijah, skozi igre zavedajo, kaj se med izvajanjem delavnice dogaja z njimi, z drugimi, zakaj je kdo reagiral na določen način, kakšna je bila dinamika znotraj skupine, kako je bilo z (ne)vključevanjem posameznikov v skupini. Menedžerske igre lahko pomagajo krepiti voditeljski duh pri posameznikih, tudi kadar to sprva ni očitno: spomnim se študentke, ki se je, ko smo ob koncu semestra šli na paintball, v tej igri vzpostavila kot vodja skupine in bila izjemna v tej vlogi, čeprav je bila cel semester pred tem precej neopazna. Nikoli prej ni bila na paintballu ali sploh držala kakršnokoli orožje v rokah. Seveda sem bil presenečen jaz, ona in vsi ostali.
"Zame je pomembno, da se udeleženci, študenti, dijaki ali zaposleni v različnih družbah in institucijah, skozi igre zavedajo, kaj se med izvajanjem delavnice dogaja z njimi, z drugimi, zakaj se je kdo odzval na določen način, kakšna je bila dinamika znotraj skupine, kako je bilo z (ne)vključevanjem posameznikov v skupini."
Igre so torej spodbudno okolje za razvoj potencialov?
Med igro (lahko) vzbudimo ali prikličemo kakšen potencial posameznika, ki se drugače mogoče sploh ne bi razkril. Med igro se pokaže človekova individualnost na sproščen način. Mnogo ljudi se zaveda, kako jih vidijo drugi, mnogi posnemajo vedenje drugih. Sodelovanje med ljudmi v profesionalnih okoljih zahteva prilagajanje s pomočjo socialnih veščin z izgradnjo "svete trojice": počutim se dobro, počutim se varno, počutim se cenjen.
Koliko teh iger lahko izpeljemo na računalniku ali prek spleta?
Večina si predstavlja simulacije kot računalniške in spletne simulacije, a te niso edine. Obstaja bogat svet analognih simulacij in tudi sam se vedno bolj nagibam k analognim igram, simulacijam in delavnicam. Izjemno pomembno je, da se udeleženci in člani skupine med sabo začutijo. Da se dotaknejo drug drugega, da se gibljejo v prostoru – veliko menedžerskih iger poteka na odprtem, da se "zavohajo". V času pandemičnih omejitev smo morali cel semester izpeljati digitalno, na daljavo, kar je bilo zame pravo mučenje – čeprav je bilo na nek način zanimivo, ko so nekateri študentje in študentke cel semester (vsaj pri meni) preležali v postelji ali pa so se priključili iz nekega nenavadnega kraja ali z nenavadnega delovnega mesta.
"Večina si predstavlja simulacije kot računalniške in spletne simulacije, a te niso edine. Obstaja bogat svet analognih simulacij in tudi sam se vedno bolj nagibam k analognim igram, simulacijam in delavnicam. Izjemno pomembno je, da se udeleženci in člani skupine med sabo začutijo."
Ali se menedžerske igre uporabljajo v izobraževalnih procesih?
Seveda. Večina poslovnih šol na dodiplomski in podiplomski ravni izvaja neko obliko takih aktivnosti. Tudi druge družboslovne fakultete niso spregledale menedžerskih iger. Ponekod se v učne načrte vstavljajo kot posamezni moduli ali pa enkratne aktivnosti pri vrsti predmetov, prav tako se o menedžerskih igrah pišejo diplomska in magistrska dela, tudi pod mojim mentorstvom.
Veliko se govori, da so naši učni procesi preveč teoretični in premalo praktično usmerjeni – ali so morda menedžerske igre preobrat v pravo smer?
Menedžerske igre so zagotovo ena od možnih metod poučevanja. Ključno je, da imajo tovrstne aktivnosti večji vpliv na študente in študentke kot zgolj poslušanje predavanj s katedre ali preprosto ukvarjanje s študijami primerov. Menedžerske igre dajejo priložnost za krepitev teoretičnega znanja – praviloma se najbolje naučiš stvari, ki jih izkusiš in ko si aktiven. Seveda to ne pomeni, da se ob tem samo igramo, to bi bila zelo poenostavljena razlaga. Pomembna je predvsem refleksija doživetih aktivnosti.
"Menedžerske igre dajejo priložnost za krepitev teoretičnega znanja – praviloma se najbolje naučiš stvari, ki jih izkusiš, in ko si aktiven. Seveda to ne pomeni, da se ob tem samo igramo, to bi bila zelo poenostavljena razlaga. Pomembna je predvsem refleksija doživetih aktivnosti."
Svet ni predvidljiv, kaj pa scenariji iger?
V menedžerskih igrah je izid lahko tudi posledica sreče ali nepredvidenih dogodkov in okoliščin. Tako lahko teoretično dobra odločitev prinese slab rezultat ali obratno. Dostikrat me študentje pocukajo za rokav in mi rečejo, da šele po več letih dojamejo, kaj smo počeli na fakulteti. Moram poudariti, da sem ob vsem tem vendarle absolutno proti izginjanju teorije iz učnih načrtov. Kako naj mislimo svet, če ni zadaj teorije. Če ni prostora za teorijo, ni mišljenja. Ves čas pri menedžerskih igrah vpletam reference iz sveta filozofije, zgodovine in tudi lingvistike. Pa tudi veliko grafov narišemo. Na primer: gradimo skupinske skulpture iz modelirnih balonov (katere nenapihnjene nekateri zmotno zamenjujejo za japonske kondome), konstruiramo aviončke iz folije in ugotavljamo, kaj hudiča je zapornikova dilema. Organiziramo evakuacijo iz sovražnega okolja in še marsikaj. Scenarijev je veliko in so raznolični, kolikor je raznolik svet, v katerem živimo.
Kako se zabava in učenje skladata v formalni izobraževalni ustanovi?
Fakulteta je tudi prostor igre in smeha. Nič ni narobe, če se smejite, in nič ni narobe, če se igrate, obenem pa zelo resno jemljete Kanta, ki je rekel: "Drznite si vedeti. Drznite si misliti."
3