Spletna prodaja narašča predvsem pri nakupih nižje vrednosti

Medtem ko pri nakupih nad 500 evrov še vedno ostajamo bolj zvesti tradicionalnim načinom nakupovanja, je pri nakupih pod to mejno vrednostjo spletno nakupovanje skoraj povsem enakovredno nakupom v trgovinah, kaže raziskava navad slovenskih kupcev.

Skoraj dve petini, natančneje 38 odstotkov, vseh nakupov opravimo v vrednosti med 151 in 500 evri, je pokazala raziskava, ki jo je opravilo slovensko zagonsko podjetje Leanpay. Na drugem mestu z devet odsotnih točk manj so nakupi med 501 evrom in tisoč evrov, je še pokazala raziskava.

Novice Spletno nakupovanje priljubljeno tudi po koncu epidemije, v turizmu vedno več optimizma

Dražje ko je, raje gremo po to v klasično trgovino

Prav v tej najpogostejši skupini nakupov, to je v vrednosti med 151 in 500 evrov, je delež spletnih nakupov enak deležu tradicionalnih nakupov, 50 odstotkov. Pri manjših vrednostih nakupa je delež spletnih nakupov še vedno spoštovanja vrednih 45 odstotkov, pri večjih vrednostih pa se delež spletnih nakupov postopoma niža in tako pri nakupih nad dva tisoč evrov dosega le še 14 odstotkov.

Največ prodanih izdelkov je, navajajo izvajalci raziskave, v kategoriji potrošniške elektronike in gospodinjskih aparatov, kjer je 57 odstotkov sodelujočih v zadnjih 12 mesecih kupilo vsaj en izdelek iz te kategorije, na drugem mestu pa so izdelki za šport in čas s pol manjšim deležem.

Novice Za razliko od Evropejcev se Slovenci raje gibamo v naravi kot v telovadnici

Če nekaj hočemo takoj, gremo v spletno trgovino

Medtem ko se povprečna vrednost nakupa v kategoriji šport in prosti čas giblje okrog 300 evrov (303 evre za nakupe v trgovinah in 294 evrov za nakupe v trgovinah), so te vrednosti v kategoriji potrošniška elektronika in gospodinjski aparati bistveno višje: 496 evrov pri spletnih nakupih in 697 evrov pri nakupih v trgovinah.

Pri najdražjih nakupih se najbolj vidi, da je nujnost nakupa pomemben sprožilec za spletno nakupovanje. Ob tem se je za plačilo na obroke odločilo 18 odstotkov vprašanih. Izvajalci raziskave menijo, da bi ta odstotek lahko bil višji, če ne bi nakupovanje na dolg v družbi veljalo kot manj zaželeno, ker naj bi spodbujalo potrošništvo in nakupovanje zaradi želja in ne zaradi potreb, in če bi bili postopki za odloženo plačilo papirnato manj zapleteni.

Novice Nakupe počasi selimo na splet, potovanj in dogodkov v živo pa ne damo!

Ne maramo odvečne papirologije

Tako gotovina (37 odstotkov) in nato še plačilne kartice (debetne kartice 30 odstotkov, kredite kartice 12 odstotkov) ostajajo najbolj priljubljeno plačilno sredstvo, tudi zaradi preglednega in učinkovitega nadzora stroškov, ki jih te omogočajo.

Raziskava je med drugim tudi pokazala, da se kupci za plačevanje na obroke ne odločajo zato, ker si nakupa sicer ne bi mogli privoščiti (39 odstotkov vprašanih), temveč bolj zato (44 odstotkov vprašanih), da bi imeli zalogo tekočega denarja za morebitne izredne potrebe. 

Novice Za isti denar dobimo vedno več tehnologije, a se naša poraba zanj povečuje – zakaj?

Raziskavo so opravili julija letos prek spleta na vzorcu 1.003 oseb, starih od 18 do 50 let, pri čemer je vzorec uravnotežen glede njihove starosti, spola in regije prebivanja.