S(eks)ilicijeva dolina neprijazna do žensk

Panoge informacijske in komunikacijske tehnologije se drži sloves moškega sveta. Nedavna raziskava pa je žal pokazala tudi, da so še tiste manjštevilčne ženske, ki delajo v tehnoloških in finančnih podjetjih Silicijeve doline, pogosto podvržene raznim oblikam nadlegovanja in diskriminacije. Šefi radi osvajajo svoje podrejene kolegice Tako so kar tri od petih žensk, zaposlenih v Silicijevi dolini, doživljale neželeno osvajanje svojih kolegov. V večini primerov, v kar dveh tretjinah, je bil najmanj v enem primeru osvajalec – šef. Eni ženski se je celo zgodilo, da jo je na prvi skupni službeni poti šef zasnubil, a ko je ponudbo seveda zavrnila, ji je začel onemogočati službene poti in s tem oviral njeno delo.

Kar 90 odstotkov vprašanih žensk iz te skupine je bilo v neformalnih dogodkih ali na panožnih konferencah priča seksističnem vedenju, 87 odstotkov pa jih je že slišalo podcenjujoče komentarje od svojih moških kolegov.

Tarče ne glede na starost in položaj Dobre tri četrtine vprašanih žensk iz Silicijeve doline, natančneje 77 odstotkov, je starih 40 ali več, le za nekaj odstotnih točk pa je manjši delež tistih, ki so že matere. Med vprašanimi je bila četrtina žensk na najvišjih vodstvenih položajih, desetina pa je bila ustanoviteljic svojih podjetij. Skoraj vse imajo deset ali več let izkušenj v panogi informacijske tehnologije.

Med 220 sodelujočimi v raziskavi so bile tudi ženske, zaposlene v velikih tehnoloških podjetij, kot sta Apple in Google, kakor tudi v mladih start-up podjetjih. Ker gre za zaposlene v Silicijevi dolini, je bilo pričakovati, da jih nekaj več kot 90 odstotkov živi v bližnjem velemestu San Francisco z okolico. Moškim se ne sanja Raziskavo Slon v dolini (Elephant in the Valley) je opravilo sedem žensk, med katerimi je, vsaj v ZDA, najbolj znana Trae Vassallo, ključna priča v odmevnem sodnem sporu, ki ga je Ellen Pao sprožila proti solastniku podjetja, v katerem je bila zaposlena. K raziskavi je pomembno prispevala tudi raziskovalna svetovalka Michelle Madansky, ki je štiri leta delala za družbo Yahoo.

Vasallo je, kot še poroča britanski The Guardian, ugotovila, da se ženske zavedajo takšnih razmer, njihovi moški kolegi pa ne – nekateri so celo zelo presenečeni. Razlog za takšen razkorak med spoloma vidi predvsem v tem, da ženske le redko prijavijo seksistično vedenje in napade. Zakaj ženske ne prijavijo spolnega nadlegovanja? Skoraj dve petini vprašanih žensk spolnih napadov na delovnem mestu ni prijavilo zaradi strahu, da bi s tem lahko ogrozile svojo poklicno pot. Naslednja slaba tretjina takšne dogodke želi samo pozabiti.

Razočarale pa so bile tudi tiste ženske, ki so prijavile spolno nadlegovanje. Kar tri petine jih namreč ni bilo zadovoljnih z odzivom in ukrepi po prijavi.

Na pogovorih za službo jih sprašujejo, česar moških ne Zaposlene ženske v Silicijevi dolini drugače, pravzaprav slabše, obravnavajo v raznih okoliščinah. Tri četrtine vprašanih so na pogovoru za službo spraševali po družinskem življenju, zakonskem stanu in otrocih. Dve petini jih je začutilo, da bi moralo o svojih družinah govoriti čim manj, če bi želele, da jih jemljejo resno.

Dobra polovica jih je skrajšala svoj materinski dopust (ki je v ZDA občutno krajši kot pri nas), ker so se bale, da bi izkoriščanje v celoti lahko ogrozilo njihovo poklicno pot. Ena izmed vprašanih je zaradi podobnega strahu umaknila slike svojih otrok s svoje delovne mize, druga pa je od šefa slišala neposredno grožnjo, da bi drugi otrok omejil njene možnosti napredovanja. Dobre za priročna opravila, manj dobre za družabne dogodke Slaba polovica vprašanih je potožila, da so jim že naročili marsikatero opravilo, ki jih od moških kolegov niso pričakovali. Značilni primeri takšnih opravil: vodenje zapisnikov, beleženje ali naročanje hrane.

Kar dve tretjini čuti, da jih na družabne dogodke, kot so večerna srečanja ali obisk igrišč za golf, ne vabijo enako pogosto kot moške. Nezavedna pristranskost Zlasti visok je delež žensk, ki so na svojem delovnem mestu doživele razne primere nezavedne spolne pristranskosti. Tako je več kot 80 odstotkov žensk zaznalo, da jih stranke ali kolegi med pogovorom niso gledali v oči (moške pa so), še večjih 88 odstotkov pa jih je doživelo, da so vprašanje naslovili na kakšnega moškega kolega, čeprav bi ga morali zastaviti njej.