Primož Kozmus: Kako bi šele letelo kladivo, če bi imel vse te senzorje

Pred približno enim letom je kladivo, s katerim trenira zlati olimpijec Primož Kozmus, dobilo neviden tehnološki dodatek – senzorje, ki, kot pravi Kozmus, zaznavajo vsak njegov gib in gib kladiva. Čeprav ga je v tem obdobju poškodba ovirala pri intenzivnejšem treniranju, ne dvomi, da je vrednost podatkov, ki jih takšne meritve prispevajo, ogromna: "Če bi to imel prej, ne bi delal napak, ki sem jih, in bi kladivo letelo dlje," je prepričan. Navdušenje narašča z razumevanjem Njegovo "pametno kladivo" z vsako razvojno različico računalniških strokovnjakov postaja pametnejše, a vse z enim namenom: "Glavni cilj je, da bo moj met čim bolj izdelan." Hitrosti pri metu kladiva, kot pravi Kozmus, dosegajo do sto kilometrov na uro, na met pa lahko vplivajo številni dejavniki, tako tisti, ki so odvisni od metalca, kot tisti, ki so povsem zunanji, na primer hitrost vetra. "Gibanje je kompleksno, nam v mnogočem neznano," pojasnjuje zlati olimpijec.

A še bolj kot zase Kozmus prednosti tovrstne tehnološke vpletenosti v šport vidi pri mladih, tako pri oblikovanju novih generacij vrhunskih športnikov kot pri rekreativcih. "Navdušenje bi bilo večje, če bi vse to bolje razumeli," pravi Kozmos, ki ne dvomi, da bo s hitrejšo potjo do pravilnega gibanja tudi motivacija zdajšnjih in prihodnjih rekreativcev in športnikov večja.

Priložnosti prinašajo izzive, izzivi odpirajo priložnosti Senzorji so pomembna, a vendarle le ena izmed stopenj koncepta interneta stvari, ki nam obljublja, da bomo s smotrnim zajemom, obdelavo in razumevanjem velike količine na prvi pogled nepovezanih podatkov iz zelo različnih naprav lahko sprejemali boljše odločitve ter si lajšali in lepšali življenje.

Toda internet stvari s seboj prinaša tudi veliko odgovornosti z vidika varnosti in zasebnosti podatkov, infrastrukture in regulative. Teh seveda ne gre obravnavati zgolj kot ovire na poti, temveč tudi kot priložnost za nova delovna mesta strokovnjakov, ki bodo tem izzivom kos.