Petek, 27. 7. 2018, 4.00
6 let, 4 mesece
Lunin mrk
Opazovali smo lahko najdaljši popoln lunin mrk v tem tisočletju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,58
2
Tudi na slovenskem nebu je bilo mogoče videti najdlje časa trajajoči popoln lunin mrk v tem tisočletju. Luna je v Zemljini senci z vsem obsegom vztrajala kar eno uro in 43 minut. Nad Slovenijo je popoln lunin mrk 103-minutni vrhunec dosegel malo pred 21.30, delni mrk pa je bil viden že ob Luninem vzhodu, kar se je zgodilo okrog eno uro prej. Mrk je bilo mogoče v več krajih spremljati tudi na številnih javnih opazovanjih, ki so jih organizirala slovenska astronomska društva.
Kozmično predstavo, ki ji pravijo tudi mrk tisočletja, saj tako dolgo trajajočega luninega mrka v 21. stoletju še ni bilo, so v noči s 27. na 28. julij najbolje videli prebivalci Bližnjega vzhoda, osrednje Azije in vzhodne Afrike.
Nad večjim delom Evrope je bil mrk medtem viden že skoraj takoj po Luninem vzhodu, torej v petek zvečer.
Začetek popolnega luninega mrka nad Slovenijo je bil okrog 21.30, opazovali pa smo ga lahko okrog 103 minute, torej do 23.13. Luna je nato počasi začela izstopati iz Zemljine sence, v tem času smo lahko opazovali še delni mrk. Luna je iz Zemljine sence s celotnim obsegom popolnoma izstopila v soboto ob okrog 1.30.
Kako se sploh zgodi lunin mrk?
Lunina pot okrog Zemlje je bila v petek zvečer začrtana tako, da se je znašla natanko za Zemljo v položaju, kjer je niso mogli doseči sončni žarki, oziroma v Zemljini senci.
Petkov mrk je še posebej dolgo trajal zato, ker je Luna Zemljino senco prečkala točno po sredini, kar pomeni, da je skozi njo potovala dlje, in ker je bila Luna takrat v apogeju, ki označuje točko, na kateri je Luna od Zemlje oddaljena najbolj. Ker je bila zaradi tega na videz manjša, je skozi Zemljino senco potovala dlje.
Luna je imela tudi posebnega spremljevalca
Na nebu smo ob Luni, ki se je med popolnim mrkom obarvala rdeče-oranžno, saj jo je nekaj Sončeve svetlobe skozi Zemljino atmosfero vendarle doseglo, lahko zelo dobro videli še eno zelo rahlo rdečkasto vesoljsko telo, in sicer planet Mars.
Mars bo do konca julija namreč dosegel tako imenovano opozicijo, kar pomeni, da se bo Zemlji približal bolj kot običajno - pravzaprav bo našemu planetu najbližje od leta 2003, tako blizu pa bo naslednjič znova šele leta 2035.
Povprečna razdalja med Zemljo in Marsom znaša 225 milijonov kilometrov, v opoziciji pa bo znašala vsega okrog 58 milijonov kilometrov.
Kje v Sloveniji ste se lahko v petek zvečer udeležili javnih opazovanj luninega mrka
Maribor: na ploščadi pred Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru, opazovanje organizirata astronomsko društvo Orion in Oddelek za geografijo FF Univerze v Mariboru (lokacija).
Spodnja Savinjska regija: na astronomskem observatoriju Srečko Lavbič v Galiciji, opazovanje organizira astronomsko društvo Saturn (lokacija).
Rogaška Slatina: na Sv. Trojici pri cvetličarni Ružica, opazovanje organizira I. osnovna šola Rogaška Slatina (lokacija).
Šentjur: pri Podružnični osnovni šoli Prevorje, opazovanje organizirata astronomsko društvo Kosci in Kulturno društvo Prevorje (lokacija).
Ljubljana z okolico: na hribu Kurešček nad Igom, opazovanje organizira radio Ognjišče s sodelovanjem astronomske revije Spika (lokacija).
Podčetrtek: pri gostišču Jelenov Greben, opazovanje organizirata Planetariji Odiseja in gostišče Jelenov Greben (lokacija).
Nova Gorica: na observatoriju Voglarji, opazovanje organizira astronomsko društvo Nova Gorica (lokacija).
Dolenjska: v Zdenski vasi v občini Dobrepolje, opazovanje organizira astronomsko društvo Pegaz-Dobrepolje (lokacija).
Vsi, ki ste popoln lunin mrk zamudili, si lahko ponovno ogledate enega spodnjih prenosov v živo:
Preberite tudi:
2