Matic Tomšič

Nedelja,
13. 11. 2016,
18.55

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,35

Natisni članek

Natisni članek

digizgodbe nedeljska znanost vesolje

Nedelja, 13. 11. 2016, 18.55

7 let, 1 mesec

Ponoči poglejte v nebo in videli boste nekaj posebnega

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,35

Če ne bo preveč oblačno, bomo v noči na ponedeljek na nebu lahko videli tako imenovano Superluno. Luna bo večja in svetlejša kot sicer, saj se bo Zemlji približala najbolj v zadnjih 68 letih. Pojav bomo naslednjič lahko opazovali šele čez 18 let. 

Fotogalerija
1
 / 11

Zakaj Luna postane Superluna?

Kot vemo, Luna kroži (orbitira) okrog Zemlje. Njena orbita je bolj kot popoln krog videti kot oval oziroma elipsa, kar pomeni, da je Luna našemu planetu včasih bližje kot sicer. 

Razdalja med Zemljo in Luno zaradi eliptične orbite našega naravnega satelita vsak mesec variira med okrog 357 tisoč in 406 tisoč kilometri (merjeno od središča obeh vesoljskih teles). Najmanjši oddaljenosti Lune in Zemlje v astronomskem žargonu pravijo perigej, največji pa apogej

Zelo redko se najmanjša razdalja med Zemljo in Luno še dodatno skrči. Takrat govorimo o Superluni - premer polne Lune se ob takšnem perigeju zdi večji za do 14 odstotkov, Luna pa je tudi do 30 odstotkov svetlejša kot takrat, ko je od Zemlje oddaljena najbolj (oziroma v apogeju). 

Tako blizu kot v noči na 14. november Luna ni bila že od januarja 1948. Zemlji se bo znova primerljivo približala šele 25. novembra 2034.  | Foto: Thinkstock Tako blizu kot v noči na 14. november Luna ni bila že od januarja 1948. Zemlji se bo znova primerljivo približala šele 25. novembra 2034.  Foto: Thinkstock