Formalni datum rojstva interneta ni znan, medtem ko so njegovi izumitelji zapisani v večnost. A že pred sredino osemdesetih, ko so ti zaznamovali razvoj tega medija, so bili idejno blizu tudi drugi.
Shranjevanje informacij
V letih pred drugo svetovno vojno je vrsta evropskih intelektualcev nevede postavljala idejno podlago za to, kar danes poznamo pod magično besedo internet. Jedro njihove diskusije je bilo shranjevanje informacij in dostop do velikih knjižnic teh. Med omenjenimi veleumi je – s strani zgodovine nepošteno prezrti – belgijski podjetnik Paul Otlet.
Univerzalna bibliografija
Otlet je začel svojo vizijo formirati davnega leta 1895, ko je s partnerjem Henrijem La Fontainom zagnal projekt Univerzalne bibliografije (Répertoire Bibliographique Universel). Cilj projekta je bila dokumentacija in kategorizacija vseh objavljenih informacij na svetu.
Multimedijska zbirka
Leta 1934 je objavil načrt za globalno mrežo električnih teleskopov, ki bi uporabnikom povsod po svetu omogočale dostop do ogromne zbirke knjig, člankov, fotografij, zvočnih posnetkov in filmov. Otlet je ob tem pisal celo o brezžičnih omrežjih, tehnologiji za prepoznavo govora in družabnih funkcijah, ki bi uporabnikom omogočale sodelovanje in izražanje mnenj. Hkrati je raziskoval možnost shranjevanja podatkov na mikrofilmu, po katerem bi bilo možno iskati na podlagi mreže dokumentov, povezanih s posebnim omrežnim sistemom.
Vizija prihodnosti
Vse Otletove ideje so na koncu povezale v zgodbo o globalnem vseomrežju, ki ga je poimenoval Mundaneum. Ambiciozni cilj te kulminacije večdesetletnega razmišljanja je bila pravzaprav izkušnja, ki jo doživljamo danes na spletu. Veliko vizijo čudovito izrazi njegova misel: "...vsak bo iz svojega naslanjača zmožen razmišljati o vsem stvarjenju, v celoti ali deloma."
Prave misli, nepravi čas
Otletovi viziji so se pridružili tudi drugi misleci – na primer Emanuel Godlberg, ki je leta 1927 patentiral t. i. statistično napravo, ki je uporabnikom omogočala iskanje in pridobivanje velike količine informacij iz mikrofilmov na podlagi posebnih iskalnih kartic. Njegov napredek so preprečili nacisti. Leta 1937 sta Otlet in Goldberg na eni od konferenc o svojih idejah razpravljala celo s slovitim romanopiscem H.G. Wellsom, za katerega je znano, da je verjel v moč novih informacijskih tehnologij v kontekstu družbene enakosti in svetovnega miru.
Nepoštena zgodovina
Za razliko od Wellsa, ki je zapisan v zgodovino, je Otlet, kljub svojim idejam, več desetletij pred družbeno in tehnološko zrelostjo za njihovo realizacijo od svoje smrti 1944 ostal večinoma pozabljen in prezrt.
2
