Matic Tomšič

Nedelja,
24. 4. 2016,
10.00

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,05

Natisni članek

Natisni članek

25 let Slovenije

Nedelja, 24. 4. 2016, 10.00

7 let, 1 mesec

Osamosvojitveno leto 1991: čas, ko je zaživel svetovni splet

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,05
Svetovni splet

Leto 1991, ki je bilo prelomno za državnost Slovenije, je na tehnološkem področju najbolj zaznamovalo rojstvo svetovnega spleta. Pod njega se je podpisal britanski računalniški inženir Tim Berners-Lee.

6. avgusta 1991 je v raziskovalnem centru CERN v Švici oživela prva spletna stran. Na njej je Tim Berners-Lee, ki ga svet pozna kot očeta svetovnega spleta, opisal njegovo poslanstvo in delovanje ter k pridružitvi pozval vse, ki jih je področje zanimalo. Na ta datum, 6. avgust 1991, obeležujemo tudi začetek globalnega dostopa do svetovnega spleta.

Izraza svetovni splet (World Wide Web po angleško) in internet se pogosto uporablja kot sopomenki, a ne gre za isto stvar. Svetovni splet je eden od načinov za dostop do ter izmenjavo informacij v mreži milijard računalnikov in drugih povezanih naprav, ki skupaj tvorijo internet. Temelj svetovnega spleta je protokol za prenos informacij http.

Zametki sodobnega interneta so se pojavili že v 60. letih prejšnjega stoletja za potrebe ameriške vlade. Svetovni splet je v Švici živeči Britanec Tim Berners-Lee začel razvijati šele konec 80. let prejšnjega stoletja.

 

Tim-Berners Lee z računalnikom NeXT, na katerem je razvil prvi osnutek danes najpomembnejšega svetovnega medija.  | Foto: Tim-Berners Lee z računalnikom NeXT, na katerem je razvil prvi osnutek danes najpomembnejšega svetovnega medija.

Prvi uporabniki svetovnega spleta so bili v večji meri izobraževalne ustanove in raziskovalni centri, kot je CERN (in Fermilab v ZDA, na primer). Prava komercializacija svetovnega spleta se namreč ni začela vse do leta 1994, saj je bila rast sprva precej počasna. V letu in pol po zagonu svetovnega spleta je bilo na svetu vsega 50 povezanih spletnih strežnikov. Prvega zunaj Evrope so sicer zagnali v ZDA, to se je zgodilo septembra 1991.

Brskanja že leta 1991 ni bilo brez brskalnika

Za dostop do najzgodnejše različice svetovnega spleta so uporabniki tako kot danes potrebovali spletni brskalnik.

Prvega, WorldWideWeb, je razvil Tim Berners-Lee. Pri poimenovanju med besedami namenoma ni uporabil presledkov, da ne bi prišlo do zamenjevanja brskalnika s svetovnim spletom.

Prvi priljubljen brskalnik je bil ViolaWWW, razvil ga je tajvanski programer Pei-Yuan Wei. A šele z brskalnikom Mosaic iz leta 1993, ki je podpiral prikazovanje multimedijskih vsebin (fotografij in slik), je svetovni splet dobil dovolj zagona za vsesplošno posvojitev.

Microsoftov Internet Explorer (zgoraj) je izšel šele avgusta 1995, Netscape Navigator, njegov nekdaj največji tekmec, pa decembra 1994. Danes najbolj priljubljena brskalnika, Mozilla Firefox in Google Chrome, sta izšla v letih 2002 oziroma 2008. | Foto: Microsoftov Internet Explorer (zgoraj) je izšel šele avgusta 1995, Netscape Navigator, njegov nekdaj največji tekmec, pa decembra 1994. Danes najbolj priljubljena brskalnika, Mozilla Firefox in Google Chrome, sta izšla v letih 2002 oziroma 2008.

Slovenski spletni pionir

Prvi slovenski spletni strežnik je jeseni 1993 na Nacionalnem superračunalniškem centru ali NSC postavil Mark Martinec iz Instituta Jožef Stefan. Strežnik je vseboval demonstracijo raziskovalnega dela IJS in spletno predstavitev takrat še mlade Slovenije. V svetu je bila predstavitev odmevna, ameriški nacionalni računalniški center jo je v okviru projekta Virtualni turist izbral za najboljšo spletno predstavitev države na svetu. Nagrado si je delila z Japonsko.

Spletna stran IJS je kasneje začela vključevati povezave do spletnih izpostav slovenskih institucij in posameznikov, ki so se začeli pridruževati svetovnemu spletu. Prerasla je v pomagalo, s katerim so slovenski uporabniki lažje odkrivali spletne vsebine. Dolgo je bila znana po imenu SloWWWenija, kasneje, marca 1996, pa je prerasla v še bolj znano spletišče MatKurja.  | Foto: Spletna stran IJS je kasneje začela vključevati povezave do spletnih izpostav slovenskih institucij in posameznikov, ki so se začeli pridruževati svetovnemu spletu. Prerasla je v pomagalo, s katerim so slovenski uporabniki lažje odkrivali spletne vsebine. Dolgo je bila znana po imenu SloWWWenija, kasneje, marca 1996, pa je prerasla v še bolj znano spletišče MatKurja.

Ob svetovnem spletu je bil avgusta 1991 postavljen še en temelj sodobnega računalništva

25. avgusta 1991 je finski študent računalniška Linus Torvalds na usenetu, predhodniku današnjih spletnih forumov (usenet je bil način medmrežnega komuniciranja pred zagonom svetovnega spleta), oznanil, da je razvil kernel za svoj operacijski sistem. Kernel je računalniški program, ki predstavlja jedro operacijskega sistema. Poimenoval ga je Linux.

Linus Torvalds je Linux zasnoval kot odprtokoden operacijski sistem. To pomeni, da je njegov kernel lahko uporabil in po lastnih željah spreminjal vsak programer. Torvalds je bil namreč velik podpornik uporabe brezplačne in odprtokodne programske opreme. | Foto: Linus Torvalds je Linux zasnoval kot odprtokoden operacijski sistem. To pomeni, da je njegov kernel lahko uporabil in po lastnih željah spreminjal vsak programer. Torvalds je bil namreč velik podpornik uporabe brezplačne in odprtokodne programske opreme.

Linux je v naslednjih letih, desetletjih postal prva izbira operacijskega sistema naprednih uporabnikov, ki so želeli oddih od Microsoftovega monopola z Windowsi. Zaradi varnosti in stabilnosti ga na svojih strežnikih poganjajo številna velika tehnološka podjetja, kot so Intel, Samsung, IBM. Linuxov kernel teče tudi v ozadju najbolj uporabljanega operacijskega sistema na svetu - Googlovega Androida za pametne telefone in tablice.

Danes ga Edward Snowden priporoča vsakemu uporabniku svetovnega spleta

5. junija 1991 je ameriški programer Phil Zimmermann dokončal razvoj protokola za šifriranje elektronskih komunikacij PGP. Ta uporabniku omogoča, da e-pošto, dokumente ali datoteke zaščiti s šifro, s katero njihova vsebina postane nedostopna vsakemu, ki nima pravega ključa.

PGP (gre za kratico za Pretty Good Privacy ali Kar Dobra Zasebnost) je še danes najbolj uporabljani protokol za šifriranje podatkov. | Foto: PGP (gre za kratico za Pretty Good Privacy ali Kar Dobra Zasebnost) je še danes najbolj uporabljani protokol za šifriranje podatkov.

Uporabljamo jih še danes

Foto: Apple je leta 1991 izdal prvo različico programa za predvajanje multimedijskih vsebin QuickTime. Pred dnevi je Apple oznanil, da uporabniki QuickTime za Windows ne bodo več deležni posodobitev, zato svetujemo, da ga prenehate uporabljati. | Foto: Foto: Apple je leta 1991 izdal prvo različico programa za predvajanje multimedijskih vsebin QuickTime. Pred dnevi je Apple oznanil, da uporabniki QuickTime za Windows ne bodo več deležni posodobitev, zato svetujemo, da ga prenehate uporabljati.

20. februarja 1991 je nizozemski programer Guido van Rossum predstavil programski jezik Python. Ta je bil prelomen zato, ker programerjem omogoča bolj učinkovito pisanje ukazov. To pomeni, da lahko več postorijo z manj vrsticami programske kode. Python danes spada med peterico najpogosteje uporabljanih programskih jezikov. | Foto: 20. februarja 1991 je nizozemski programer Guido van Rossum predstavil programski jezik Python. Ta je bil prelomen zato, ker programerjem omogoča bolj učinkovito pisanje ukazov. To pomeni, da lahko več postorijo z manj vrsticami programske kode. Python danes spada med peterico najpogosteje uporabljanih programskih jezikov.

20. februarja 1991 je nizozemski programer Guido van Rossum predstavil programski jezik Python. Ta je bil prelomen zato, ker programerjem omogoča bolj učinkovito pisanje ukazov. To pomeni, da lahko več postorijo z manj vrsticami programske kode. Python danes spada med peterico najpogosteje uporabljanih programskih jezikov. | Foto: 20. februarja 1991 je nizozemski programer Guido van Rossum predstavil programski jezik Python. Ta je bil prelomen zato, ker programerjem omogoča bolj učinkovito pisanje ukazov. To pomeni, da lahko več postorijo z manj vrsticami programske kode. Python danes spada med peterico najpogosteje uporabljanih programskih jezikov.

Apple je leta 1991 izdal prvo različico programa za predvajanje multimedijskih vsebin QuickTime. Pred dnevi je Apple oznanil, da uporabniki QuickTime za Windows ne bodo več deležni posodobitev, zato svetujemo, da ga prenehate uporabljati. | Foto: Apple je leta 1991 izdal prvo različico programa za predvajanje multimedijskih vsebin QuickTime. Pred dnevi je Apple oznanil, da uporabniki QuickTime za Windows ne bodo več deležni posodobitev, zato svetujemo, da ga prenehate uporabljati.

Videoigre: Rojstvo velikih

Leto 1991 je bilo pomembno tudi na področju videoiger. Takrat so jih med drugim začela razvijati podjetja:

id Software - Wolfenstein 3D, prva prvoosebna strelska igra, serije Doom (zgoraj), Quake, igra Rage | Foto: id Software - Wolfenstein 3D, prva prvoosebna strelska igra, serije Doom (zgoraj), Quake, igra Rage

Bungie - seriji Halo (zgoraj) in Myth | Foto: Bungie - seriji Halo (zgoraj) in Myth

Sillicon & Synapse, kasneje Blizzard - seriji Warcraft in Diablo, igra World of Warcraft (zgoraj) | Foto: Sillicon & Synapse, kasneje Blizzard - seriji Warcraft in Diablo, igra World of Warcraft (zgoraj)

Epic Games - seriji Unreal (zgoraj) in Gears of War | Foto: Epic Games - seriji Unreal (zgoraj) in Gears of War

23. junija 1991 je japonski razvijalec Sega izdal videoigro Sonic the Hedgehog. Ta ni postala pomembna le zato, ker je svet z njo spoznal naslovnega junaka Sonica, ikono Sege, temveč tudi zato, ker je pot do statusa ene najbolj priljubljenih igralnih konzol tistega časa tlakovala konzoli Sega Genesis oziroma Sega Mega Drive. | Foto: 23. junija 1991 je japonski razvijalec Sega izdal videoigro Sonic the Hedgehog. Ta ni postala pomembna le zato, ker je svet z njo spoznal naslovnega junaka Sonica, ikono Sege, temveč tudi zato, ker je pot do statusa ene najbolj priljubljenih igralnih konzol tistega časa tlakovala konzoli Sega Genesis oziroma Sega Mega Drive.

V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25 leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.