Aktivno državljanstvo
Sreda, 5. 11. 2025, 4.00
11 ur, 31 minut
Znanost ni samo za znanstvenike
Občanska znanost: kako lahko tudi vi pomagate raziskovati svet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Nalepke na zemljevidu Slovenije označujejo nekatere izmed krajev, kjer se je mogoče vključiti v projekte občanske znanosti.
Znanost potrebuje radovedne ljudi – ker sama ne more videti vsega. Ste pripravljeni na izziv? Pridružite se številnim posameznikom, tudi v Sloveniji, ki s svojimi opažanji in podatki pomagajo znanstvenikom raziskovati in razumeti svet. Ob tem pa bogatijo tudi sebe z novim znanjem, izkušnjami in občutkom, da prispevajo k nečemu večjemu, širšemu, družbeno dobremu in koristnemu.
Občanska znanost (angleško citizen science) je pojem, ki opredeljuje sodelovanje širše javnosti pri znanstvenih raziskavah. To pomeni, da lahko kdorkoli – ne glede na izobrazbo ali poklic – prispeva k zbiranju podatkov, opazovanju naravnih pojavov ali celo analizi rezultatov.
Različni načini vključevanja v občansko znanost
V dobi interneta in mobilnih aplikacij je sodelovanje lažje kot kadarkoli prej. Občanska znanost ima namreč več kot stoletno zgodovino, v zadnjih letih pa je doživela pravi razcvet. Najbolj razširjena je v ZDA, kjer se je občanska znanost začela uporabljati kot moderna znanstvena metoda, vendar je tudi v Evropi in Sloveniji ogromno kakovostnih projektov. Vsi projekti občanske znanosti včasih sploh niso označeni s tem imenom.
Obojestranska pomoč: raziskovalci in prostovoljci z roko v roki
Raziskovalci se zanašajo na množico prostovoljcev, da hitreje in obsežneje zberejo podatke, ki jih sami ne bi mogli. Občanska znanost se danes uporablja na različnih področjih, od biologije, okoljevarstva, astronomije pa vse do javnega zdravja.
V občansko znanost se vključujejo tudi usposobljeni in izšolani raziskovalci, ki poklicno raziskujejo na svojem (ožjem) znanstvenem področju, dodatno pa se prek projektov občanske znanosti ljubiteljsko vključujejo tudi na področjih, ki so lahko zelo daleč od njihove temeljne izobrazbe.
Občanski raziskovalec je lahko prav vsak, če ga le ženeta radovednost in želja po prispevanju k znanstvenim raziskavam.
Več kot raziskovanje: občanska znanost kot vir znanja in zadovoljstva
Sodelovanje v projektih občanske znanosti ni le koristno za znanstvenike, ampak tudi izjemno poučno in osebno zadovoljivo. Mnogi sodelujoči pravijo, da so zaradi tega bolj povezani z naravo, bolj razumejo znanstveno metodo in so bolj motivirani za varovanje okolja.
Obenem je to priložnost za učenje – brezplačno in iz prve roke. Včasih se celo zgodi, da občani odkrijejo kaj povsem novega, kar spremeni tok raziskav. Znanost tako postaja bolj odprta, dostopna in vključujoča.
Pri slovenskem projektu občanske znanosti Pisma gre za zbiranje, deljenje in prepisovanje pisem.
Občanska znanost ne zahteva diplome – le radovednost, internetno povezavo in nekaj časa
Sodelovanje v občanski znanosti ne zahteva drage opreme ali posebnega znanja. Osnovne zahteve so radovednost, internetna povezava in nekaj prostega časa. Več spletnih platform zbira podatke z vsega sveta, med najbolj znanimi so Zooniverse.org, kjer med drugim razvrščajo galaksije, opazujejo živali in prepisujejo stare rokopise, iNaturalist, kjer opazujejo rastline in živali v naravi, aplikacija pa jih pomaga prepoznati, Globe at Night, ki zbira in posreduje podatke o svetlobnem onesnaženju v vedno večjem številu mest, Galaxy Zoo, kjer so uporabniki pomagali razvrstiti več kot milijon posnetkov galaksij in v enem primeru celo odkrili povsem nov tip galaksije, ki so jo so strokovnjaki spregledali, ter Foldit, kjer z igranjem znanstvene igre udeleženci pomagajo razvozlati strukturo beljakovin.
Občanska znanost ne pozna osebnostnih in prostorskih meja – potrebni so le radovednost, nekaj prostega časa in internetna povezava.
Mnogi projekti so na voljo tudi v slovenščini, navodila so napisana preprosto in razumljivo, zato jim bodo brez težav sledili tudi začetniki.
Ključno orodje za najtežja vprašanja današnjega časa
Prav podnebne spremembe, tako kot izguba biotske raznovrstnosti ali onesnaženje zraka in vode, so izzivi, ki jih lahko učinkoviteje naslavljamo z množično udeležbo prek občanske znanosti.
Eden izmed slovenskih projektov občanske znanosti je aplikacija Zapisi spomina, ki omogoča beleženje in objavljanje spominov starejših o najrazličnejših vidikih življenja v preteklosti.
Podatki, ki jih zberejo prostovoljci po vsem svetu, pomagajo znanstvenikom oblikovati boljše modele, predvidevati trende in predlagati rešitve. Občanska znanost tako ni zgolj hobi, ampak postaja ključno orodje v iskanju odgovorov na najtežja vprašanja današnjega časa.
Od ptic prek potresov do bobrov: moč občanske znanosti v Sloveniji
Tudi Slovenija ima skoraj 80 projektov občanske znanosti, med najprepoznavnejšimi so projekt Opazuj, poročaj!, kjer beležijo pojav cvetenja rastlin, premikov ptic selivk in druge s pticami povezane pojave, ki jih znanstveniki nato povezujejo s podnebnimi spremembami, Ali ste čutili potres?, kjer Agencija Republike Slovenije za okolje zbira podatke o učinkih potresa, ki jih sami ne bi mogli zbrati, ter Bobrosled, ki pridobiva dragocene podatke o razširjenosti bobrov v Sloveniji.
Eden izmed slovenskih projektov občanske znanosti preučuje razširjenost bobrov v Sloveniji.
A to je le majhen del vsega, kar povezuje Mreža občanske znanosti, ki deluje pod okriljem Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (CTK). Združuje posameznike in več kot 60 partnerskih ustanov, vodi različne raziskovalne projekte, pripravlja dogodke, deli znanje ali zagotavlja prostor za raziskovanje.
"Raziskujemo lahko kakovost zraka, ki ga dihamo, vesolje, različne vrste organizmov v naši okolici, zgodovino naših krajev, različnih prostorov, biografije znanih osebnosti, lahko pa tudi raziskujemo lažne informacije," je povedala evropska ambasadorka občanske znanosti dr. Zarja Muršič, biologinja, evolucijska antropologinja, kognitivna znanstvenica in znanstvena novinarka. "S tem ne pomagamo le znanstveni skupnosti pri delu, ki ga sami nikoli ne bi zmogli, ampak dejansko soustvarjamo znanstveno skupnost in s tem tudi gradimo zaupanje."
Slovenski projekt občanske znanosti Knjižnica semen je eden od načinov ohranjanja biotske pestrosti kulturnih rastlin, ki temelji na brezplačni izmenjavi semen.
Doživite občansko znanost: sodelujte, raziskujte, soustvarjajte prihodnost
Lepa priložnost za spoznavanje in popularizacijo občanske znanosti (predvsem) v Sloveniji bo tretji Dan občanske znanosti, ki bo pod geslom Odkrivaj, sodeluj, raziskuj: Iz prakse k ljudem 12. novembra v Novi Gorici. Organizira ga ravno Mreža občanske znanosti v sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka Nova Gorica in Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani in je del Meseca znanosti 2025, ki ga financira ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Ob predhodni prijavi je udeležba brezplačna.
Poleg predavanj in stojnic, na katerih bodo predstavili slovenske projekte občanske znanosti, bodo med drugim predstavili priročnik Občanska znanost v petih korakih, ki podaja praktične smernice za načrtovanje in izvajanje tovrstnih projektov, in organizirali tri interaktivne delavnice za udeležence vseh generacij. Ti se bodo takoj lahko preizkusili kot občanski znanstveniki in se morda še bolj navdušili nad bogatim potencialom občanske znanosti in soustvarjanjem prihodnosti raziskovanja v Sloveniji.
