Petek, 8. 12. 2023, 19.06
1 leto
Nočna mora Slovenk na Facebooku: ostali sta brez ogromno denarja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,65
Obe Slovenki je oškodovala ista oseba, ki je skoraj zagotovo izmišljena oziroma se izdaja za nekoga drugega.
Slovenski uporabnici družbenega omrežja Facebook sta podlegli potencialno zelo veliki grožnji, na katero smo pred kratkim opozorili na Siol.net. Z računa ene je izginilo 455 evrov, drugi pa so vzeli kar 1.200 evrov.
Pred nekaj manj kot tremi tedni smo opisali zelo nevarno prevaro, katere tarče so v zadnjem času postali Slovenci in Slovenke na Facebooku. Ta se odvije tako:
- Stik z uporabnikom ali uporabnico, ki na Facebookovi tržnici Marketplace prodaja izdelek ali storitev, naveže potencialni kupec, ki bi rad nakazilo kupnine izvedel prek Pošte Slovenije.
Iz tega posnetka zaslona je jasno razvidno, kdo je poslal sporočilo: ne Pošta Slovenije, temveč nekdo, ki uporablja e-poštni naslov notice_message365903@icloud.com. To je sicer v želji, da bi čim prej prišli do denarja, mogoče hitro spregledati.
- Prodajalec izdelka ali storitve nato prejme e-pošto, domnevno od Pošte Slovenije, s sporočilom, da je bil njegov izdelek prodan in da je treba z obiskom spletne strani, povezava je priložena v sporočilu, prevzeti kupnino, ki jo je kupec že nakazal.
- Prodajalec oziroma zdaj že potencialna žrtev prevare je nato preusmerjena do obrazca za vpis podatkov kreditne kartice, kamor naj bi bilo domnevno izvedeno nakazilo, in nato še do obrazca za prijavo v svojo spletno banko, s čimer se goljufu na široko odprejo vrata za krajo denarja.
E-poštnega sporočila z navodili, kako naj prodajalec izdelka prevzame kupnino, seveda ni poslala Pošta Slovenije, temveč je v naslovnikov poštni predal prišel z neznanega naslova. Na neznani spletni strani, ki pa so jo goljufi uredili tako, da je na las podobna spletiščem Pošte Slovenije in spletnim bankam, gostuje tudi spletna stran z obrazcem za vnos plačilnih podatkov.
Obe Slovenki je oškodovala ista oseba, ki je skoraj zagotovo izmišljena oziroma se izdaja za nekoga drugega
Slovenska uporabnica Facebooka, ki je v četrtek opisala, kako je podlegla goljufiji in ostala brez 455 evrov - v komentarju pod objavo je druga uporabnica nato zapisala, da je sama ostala brez kar 1.200 evrov -, je poimensko izpostavila tudi domnevnega kupca izdelka, ki ga je prodajala na tržnici Facebook Marketplace.
Šlo naj bi za Jolando Bogataj. Pregled njenega profila na družbenem omrežju Facebook razkriva, da gre zelo verjetno za primer lažnega predstavljanja. Vse objave na profilu so namreč zapisane v polomljeni slovenščini, kar bi lahko pomenilo, da so bile prevedene z orodjem, kot je Googlov Prevajalnik.
Obenem napisi, ki jih je mogoče zaslediti na nekaterih fotografijah, razkrivajo, da so fotografije nastale na Češkem, ne v Sloveniji (novorojenček na eni od fotografij je zavit v brisačo, na kateri je v češčini zapisano Porodní sál, kar v prevodu pomeni Porodna soba, na primer).
Nakazilo v višini 455 evrov je bilo sicer poslano v Ukrajino, prejemnik pa naj bi bil Oleksi Belokurov, je še razvidno iz objave ogoljufane Slovenke. Na Siol.net smo letos že opozorili na prevaro na Facebooku, katere sledi so vodile prav v Ukrajino.
Opozorilo Pošte Slovenije
Kot na uradni spletni strani opozarja Pošta Slovenije, je vsa uradna komunikacija Pošte Slovenije vselej poslana z domene @posta.si in nikoli z domen, kot so @gmail.com, @yahoo.com ali druge, v vseh sporočilih pa uporabljajo izključno slovenski jezik in ne polomljene slovenščine oziroma slovenskega jezika, ki je preveden z Googlovim Prevajalnikom, na primer.
Primer enega od goljufivih sporočil, ki so ga v zadnjih mesecih prejeli številni Slovenci in katerega pošiljatelji so se izdajali za Pošto Slovenije.
Pri Pošti Slovenije tudi opozarjajo, da vse povezave, ki jih priložijo v sporočilih komitentom oziroma uporabnikom storitev dostave pošiljk, končajo na spletnih straneh Pošte Slovenije (torej na naslovih na domeni posta.si). Kadar prejmemo sporočilo s povezavo in sumimo, da bi lahko šlo za prevaro, v primeru klika na povezavo v naslovni vrstici brskalnika zato vselej preverimo, na kateri spletni strani smo pristali.
Kaj storiti, če ste postali žrtev tovrstne prevare?
Zbrali smo nekaj najpogostejših ukrepov, ki jih v teh primerih priporočajo banke v Sloveniji.
- Če ste v spletni obrazec vnesli podatke o plačilni kartici in sumite, da bi lahko šlo za prevaro, kartico nemudoma blokirajte prek spletne ali mobilne banke oziroma se obrnite na klicni center izbrane banke ali na telefonsko številko na hrbtni strani kartice.
- Če ste tretji osebi omogočili dostop do spletne ali mobilne banke, se obrnite na klicni center izbrane banke.
- Če sumite, da ste postali žrtev prevare, izbrišite vse morebitne aplikacije ali programe za oddaljen dostop.
- Če ste trenutno v komunikaciji z osebami, za katere sumite, da bi lahko bile udeležene v prevaro, komunikacijo takoj prekinite.
