Petek, 30. 12. 2016, 11.40
7 let, 2 meseca
Največja znanstvena odkritja leta 2016
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,05
1
Iztekajoče se leto so zaznamovali številni znanstveni preboji, ki bodo človeku tlakovali pot naprej, pa tudi pomagali bolje razumeti sedanjost in preteklost. Letos smo dobili potrditev slavne Einsteinove teorije izpred stotih let, odkrili smo planet, ki lahko postane naslednja Zemlja, rodil se je tudi prvi otrok s tremi starši.
Albert Einstein je imel prav
Znanstveniki so februarja letos potrdili obstoj gravitacijskega valovanja, pojava, ki ga je že pred stotimi leti opisal Albert Einstein.
Gravitacijsko valovanje v vesolju nastane ob trku dveh zelo masivnih, a razmeroma majhnih objektov, kot so črne luknje in nevtronske zvezde. Najlažje ga opišemo kot širjenje in krčenje vesoljskega prostora in časa v smeri od njegovega vira.
Za lažje razumevanje gravitacijskega valovanja: če si vesolje predstavljamo kot velikansko rjuho, na katero položimo težko kroglo, bo ta upognila del rjuhe okrog sebe (primer na zgornji fotografiji). Če nato proti njej zakotalimo še eno kroglo, je ne bo obšla v ravni črti, temveč bo začela krožiti okrog nje. S približevanjem druge krogle prvi bo rjuha začela valovati, dokler se krogli ne bosta dotaknili.
Preberite, kako so znanstveniki v observatoriju LIGO sploh zaznali gravitacijsko valovanje
Gravitacijsko valovanje je pomembno odkritje zato, ker lahko astronomom ponudi dodaten način raziskovanja vesolja. V nasprotju s svetlobo, na katero se zanašamo pri opazovanju vesolja s teleskopom, je gravitacijsko valovanje odporno proti preprekam, ki nam zastirajo pogled – vesoljski oblaki plina in prahu, na primer.
Kraj, kamor se bomo selili, ko bo na Zemlji zmanjkalo prostora
Proxima Centauri je našemu Soncu najbližja zvezda, Proxima b pa je letos odkriti planet, ki kroži okrog nje. Zakaj je odkritje planeta Proxima b pomembno? Ker je zelo podoben naši Zemlji. Znanstveniki so ugotovili, da planet okrog Proxime Centauri kroži na ravno pravšnji razdalji, da bi na njegovi površini lahko obstajala tekoča voda, eden od pogojev za življenje.
Proxima b je od svoje zvezde oddaljen samo 7,5 milijona kilometrov, kar pomeni, da ji je desetkrat bliže kot Merkur našemu Soncu. A Proxima Centauri je majhna in razmeroma hladna zvezda (spada v družino rdečih pritlikavk), zato na površini Proxime b ni prevroče. Takšen prizor pa bi videli, če bi stali na planetu, menijo astronomi.
Dojenčki po naročilu?
Kitajski znanstveniki so letos pri zdravljenju človeka prvič uporabili CRISPR, orodje, ki omogoča spreminjanje genov.
Pacient, ki se je javil za poskusnega zajčka, je imel zelo agresivno obliko pljučnega raka. Iz njegove krvi so znanstveniki vzeli določene celice, iz njih s CRISPR izbili gen, ki ga rak lahko zlorabi za nadaljnje širjenje, in spremenjene celice vstavili nazaj v pacientov krvni obtok. Zdaj pričakujejo, da bodo malce preurejene celice pacientu pomagale premagati raka.
Rezultat zgoraj opisane raziskave sicer še ni znan, a poskus postavlja pomemben precedens. Uporaba CRISPR bi človeštvu lahko pomagala popolnoma uničiti dedne bolezni, na primer.
Nekateri v zdravstveni stroki že opozarjajo, da bi bilo CRISPR mogoče zlorabiti za ustvarjanje otrok po naročilu - s spreminjanjem genov bi se namreč lahko odločali o barvi otrokovih oči ali las, na primer.
Grozljivo bolezen razumemo bolje kot kdajkoli prej
Ena največjih zgodb leta 2016 je bila epidemija virusa zika v latinski Ameriki. Okužba z virusom zika, ki ga širijo komarji, za odrasle nima praktično nobenih posledic, a kot so letos ugotovili znanstveniki, to ne velja za vse.
Virus zika se širi s komarji.
Najbolj ogrožene so noseče ženske oziroma otroci, ki jih nosijo pod srcem. Sočasno z epidemijo virusa zika se je namreč pojavilo nenavadno veliko primerov mikrocefalije, bolezni, ki povzroči, da se novorojenčki rodijo z nenavadno majhnimi glavami.
Novorojenček z mikrocefalijo.
Ni trajalo dolgo, da so znanstveniki povezali pike in ugotovili, da virus zika nedvomno povzroča mikrocefalijo. To odkritje je bilo odločilnega pomena za boljše razumevanje tako virusa zika kot mikrocefalije in posledično tudi za začetek razvoja učinkovitejših metod zdravljenja.
Je v Osončju še en planet? Videli ga še nismo, znanstveniki so prepričani, da obstaja.
Ameriški astronomi so letos predstavili tezo, da je nekje v najbolj oddaljenih kotičkih našega Osončja še en planet. Poimenovali so ga Planet 9.
Planet 9 naj bi bil večji od Neptuna in desetkrat bolj masiven od Zemlje. Okrog Sonca kroži po zelo eliptični orbiti - ko mu je najbližje, je od zvezde oddaljen sto astronomskih enot, ko je najbolj oddaljen, pa kar tisoč. Ena astronomska enota je oddaljenost Zemlje od Sonca, to pa je okrog 150 milijonov kilometrov.
Čeprav planeta še niso videli, saj je, kot pravijo astronomi, predaleč in pretemen, da bi ga lahko opazovali s teleskopi, obenem pa premrzel, da bi ga zaznale termalne kamere, vendarle verjamejo, da Planet 9 obstaja.
V to jih je prepričalo nenavadno gibanje nekaterih objektov v Kuiperjevem pasu, zunanjem sloju Osončja, ki leži onkraj orbite Neptuna. Na gibanje teh objektov mora s svojo gravitacijo vplivati veliko vesoljsko telo, menijo astronomi.
Rodil se je prvi otrok s tremi starši
Aprila letos se je v Jordaniji rodil fantek, čigar DNK je zgrajen iz genov treh oseb – svojih staršev in ženske, ki je darovala svoje jajčece. Starši so se za eksperimentalni postopek oploditve odločili zato, da otrok ne bi podedoval resne genetske bolezni, ki bi lahko kmalu po rojstvu ogrozila njegovo življenje. Starša sta zaradi te bolezni pred tem že izgubila dva otroka.
Postopek oploditve poteka tako, da so iz jajčeca mame odstranili del DNK, ki je povzročal dedno bolezen. "Zdravo" DNK so nato vstavili v jajčece darovalke. Otrok je tako podedoval DNK obeh svojih staršev in še tretje osebe.
400-letniki pod grenlandskim ledom
V znanstveni reviji Science so letos objavili študijo o grenlandskih morskih psih. Biologi so dokazali, da med vsemi vretenčarji (to so živali s hrbtenico, mednje spada tudi človek) živijo najdlje, in sicer kar do 400 let.
Grenlandski morski pes
Najstarejši primerek grenlandskega morskega psa naj bi dočakal kar 512 let. Ta nenavadni morski pes tako dolgo živi zato, ker ima izredno počasen metabolizem, zaradi česar raste počasi in pozno spolno dozori. Večino življenja preživi tudi v zelo zelo mrzlih arktičnih vodah in praktično v neskončnem stanju hibernacije.
Velika zmaga za umetno inteligenco
Lee Sedol, južnokorejski šampion v igri Go, ki je spektakularno izgubil proti Googlovi umetni inteligenci AlphaGo.
Razvoj umetne inteligence je leta 2016 naredil velik korak naprej, zgodba za naslovnice, ki je najbolj poosebljala napredek na tem področju, pa je bila tekma v strateški namizni igri Go.
Lee Sedol, profesionalni južnokorejski igralec Go in 18-kratni zaporedni svetovni prvak, je namreč spektakularno izgubil proti Googlovi umetni inteligenci AlphaGo. Premagala ga je v štirih bitkah od petih.
Cilj igre Go je obkoliti več "ozemlja", prostora na igralni plošči, od nasprotnika. Čeprav je na videz preprosta, je lahko igra Go precej kompleksnejša od šaha.
To je bila velika zmaga za razvijalce umetne inteligence, ki so pred dvobojem opozarjali, da je računalnik, ki bi bil zelo dober v igri Go, oddaljen še vsaj pet let, in napovedovali zmago Južnega Korejca.
1