Na spletu je veliko nepoštenih in goljufivih trgovin!

Tudi ta oktober bo v vseh članicah Evropske unije potekal evropski mesec, ko bodo pristojni še intenzivneje opozarjali na spletne grožnje. Čeprav se morda marsikomu zdi, da je bilo o tem že veliko povedanega, so ponavljajoče se neprijetne izkušnje dokaz, da so marsikdaj računalniški nepridipravi še vedno korak pred uporabniki.

Slovenija v evropskem mesecu kibervarnosti letos sodeluje petič zapored. V okviru programa Varni na internetu, koordinira ga nacionalni odzivni center za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij SI-CERT, bodo ves mesec opozarjali na najpogostejše goljufije, ki prežijo na slovenske spletne uporabnike.

Če je videti preveč dobro, da bi bilo res, ste lahko prepričani, da ni res!

Goljufivi posamezniki dobro vedo, kaj si ljudje želijo, zato je na spletu nemalo ponudb za izboljšanje zdravja, počutja ali finančnega stanja, ki privabljajo z neverjetno ugodnimi pogoji. V zadnjih letih pa je število takšnih spletnih strani vedno večje, opozarjajo na centru SI-CERT, ki se skupaj z Tržnim inšpektoratom, Evropskim potrošniškim centrom in Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke pogosto soočajo z goljufivimi "medicinskimi pripomočki" in drugo nepošteno ponudbo.

"Goljufi stavijo na nepozorne uporabnike, ki hitro nasedejo nizkim cenam in velikim obljubam," je posvaril vodja centra SI-CERT Gorazd Božič. Foto: Matej Leskovšek

Kadar je ponudnik oziroma prodajalec nekje zunaj Evropske unije, porabnik nima več enakih pravic in varovalk – to je zlasti pomembno pri neposrednih nakupih s Kitajske, kjer bi bilo kakršnokoli uveljavljanje pravic, na primer zamenjava poškodovanega izdelka ali vračilo denarja, zaradi drugačnih standardov in velikokrat tudi zaradi jezikovnih ovir močno oteženo. Pri takšnih "neverjetno ugodnih" ponudbah prodajalec velikokrat ne navaja svojih kontaktnih podatkov ali celo navaja lažne.

Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić opozarja: "Porabnikom polagamo na srce, naj pred odločitvijo za nakup vedno najprej preverijo, kdo je prodajalec oglaševanega izdelka."

Evropska domena še ne jamči, da je tudi prodajalec evropski

Na Evropskem potrošniškem centru opozarjajo, da iz same domene še ni mogoče sklepati, od kod je prodajalec. Znani so primeri, da je nekdo v Sloveniji kupil blago s spletnega mesta v domeni .de ali .uk, a je bil prodajalec s Kitajske, zaradi česar so poleg neizpolnjenih pričakovanj kupce doletele še uvozne dajatve (večinoma sicer le DDV in stroški postopka, a vendarle še okrog 25 odstotkov dodatnih stroškov).

Lažne trgovine z lažnimi trditvami

Še večja težava so povsem lažne trgovine, ki kupcu ne dostavijo nobenega blaga, temveč pod pretvezo vabljivega izdelka od žrtve pridobijo številko kreditne kartice, ki jo potem naprej zlorabljajo.

"Goljufi stavijo na nepozorne uporabnike, ki hitro nasedejo nizkim cenam in velikim obljubam," je posvaril vodja centra SI-CERT Gorazd Božič. Največ jih nasede "ugodnim" ponudbam izdelkov znanih blagovnih znamk, kot so očala, torbice, oblačila, športna obutev – v mnogo tovrstnih primerih je predmet prodaje ponaredek, ki ga bo zaradi varovanja intelektualnih pravic slovenska carina med uvoznim postopkom zasegla in uničila.

Povprečna škoda ob ponesrečenih spletnih nakupih slovenskih kupcev je znašala 720 evrov, ugotavlja SI-CERT, najvišje zneske zlorab pa so zaznali pri nakupu traktorjev in gradbene mehanizacije, kjer so kupce oškodovali za več tisoč evrov.

Lani goljufije prvič prehitele viruse

V osmih letih, kolikor SI-CERT vodi natančno statistiko vseh prijav in obravnav, se je lani prvič zgodilo, da je v Sloveniji število goljufij, kot so prevare pri spletnem nakupovanju, izsiljevalski virusi in programi za krajo osebnih podatkov (phishing), preseglo število tehničnih incidentov.

Te goljufije so toliko bolj zaskrbljujoče in nevarne, ker ne zahtevajo nobenih posebnih računalniških znanj, temveč učinkujejo le zaradi izkoriščanja neprevidnosti in neobveščenosti uporabnikov, svarijo na SI-CERT.