Sreda, 7. 12. 2022, 17.58
2 leti
Na naše telefone superaplikacija, ki lahko ogrozi Google in Apple?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,04
2
Pri tem, kaj (lahko) počnemo na naših pametnih telefonih, imata že več kot desetletje glavno besedo Apple in Google, prvi z iPhoni in svojim ekosistemom aplikacij, drugi s platformo Android in lastnim omrežjem storitev.
Obstajali naj bi načrti za razvoj tako imenovane superaplikacije, s katero ameriški računalniški velikan Microsoft načrtuje mešanje štren Googlu in Applu, ki sta, kar zadeva programsko opremo, trenutno prevladujoči sili industrije pametnih telefonov. Šlo naj bi za celosten ekosistem, ta bi v eno samo aplikacijo združil mnogo storitev in orodij, ki jih lastniki pametnih telefonov uporabljajo vsak dan. Microsoft se je s s svojimi ambicioznimi poskusi prodorov iz računalniške v mobilno industrijo v preteklosti sicer že opekel.
Microsoftov preudarek o razvoju superaplikacije za pametne telefone, ideja zanjo naj bi prišla iz samega vrha, torej od direktorja podjetje Satye Nadelle, je prvi razkril preiskovalni medij The Information.
Tako imenovana superaplikacija bi na enem mestu združevala spletno iskanje in brskanje, novice, nakupovanje, komunikacijo s stiki in druge storitve. Zgrajena bi lahko bila po vzoru Tencentovega WeChat, ki je daleč najbolj uporabljana aplikacija na Kitajskem in glede na število mesečno aktivnih uporabnikov tudi ena najbolj priljubljenih na svetu.
WeChat ni le kitajska aplikacija vse-v-enem, ki na enem mestu združuje klepet s prijatelji, družbeno omrežje, plačilni servis, platformo za ogled videoposnetkov, orodje za programiranje. WeChat je za Kitajca, ki želi biti prisoten na spletu, tako rekoč tudi nujen življenjski pripomoček, saj gre za na Kitajskem absolutno dominantno platformo, ki ustreznega tekmeca tako rekoč nima. WeChat je tudi priročno orodje, s katerim lahko kitajska vlada nadzoruje državljane (in tudi jih). Tencent, podjetje, ki razvija in vzdržuje WeChat, mora s Pekingom namreč po zakonu deliti podatke o uporabnikih.
Microsoft naj bi si od takšne aplikacije med drugim obetal nov prihodkovni tok od oglaševanja, okrepitev uporabe svojega spletnega iskalnika Bing in orodja za komunikacijo Teams na mobilnih napravah ter predvsem potrditev statusa pomembnega igralca industrije.
Za zdaj še ni potrditve, da bi razvoj takšne aplikacije že stekel, Microsoft pa navedb ne komentira. Po podatkih portala The Information naj bi se za nov Microsoftov poskus razbijanja monopolov Googla in Appla, kar zadeva storitve na pametnih telefonih, sicer zavzemalo več visokih uslužbencev podjetja.
Ustanovitelj Microsofta Bill Gates je leta 2019 razkril, da zelo obžaluje dejstvo, da Microsoft nikoli ni postal veliko ime v mobilni industriji. "Moja največja napaka je bila odločitev, ki se je danes več ne spominjam, a povzročila je, da Microsoft ni postal velik igralec na mobilnem trgu. Operacijski sistem za pametne telefone Android, ki je danes glavni izdelek za vse tiste, ki ne prisegajo na Apple, bi moral biti Microsoftov. Namesto tega smo Googlu (ki razvija Android, op. p.) omogočili, da ima 350 milijard evrov vredno platformo namesto Microsofta," je v intervjuju za Village Global dejal Gates.
Microsoftu je že spodletelo, da bi postal sinonim za velikana mobilnega, ne le računalniškega sveta
Microsoft se je večji del prejšnjega desetletja trudil osvojiti svoj konkreten delež trga pametnih telefonov in storitev na mobilnih napravah, a mu to ni uspelo.
Začelo se je z operacijskim sistemom Windows Phone oziroma prvo izdajo Windows Phone 7, ki je na prve pametne telefone prišel oktobra 2010. Večinoma je šlo za nekaj modelov znamk HTC in LG, enega najbolj znanih, mobilnik Omnia 7, je primaknil tudi Samsung.
Videz Windows Phone 7 je bil sicer kar privlačen, uporabniška izkušnja pa je bila po mnenju mnogih precej mlačna, saj platforma ni poznala nekaterih zelo priročnih stvari, na primer kopiranja in lepljenja besedila ali deljenja mobilne internetne povezave.
Pri Microsoftu so bili takrat tako prepričani o uspehu nove platforme, da so pred sedežem podjetja organizirali hudomušno parado, na kateri so "pokopali" Applov iPhone. Ta je bil konec leta 2010 že dominantna sila trga pametnih telefonov.
Streznitev je prišla kmalu, saj pametni telefoni z Windows Phone 7 predvsem zato, ker je operacijski sistem zaradi manjkajočih funkcij in nerodnega vmesnika zaostajal za iOS in Androidom, niso bili pričakovana prodajna uspešnica. Microsoft je to poskusil rešiti s sklenitvijo partnerstva z Nokio, ki je takrat še vedno veljala za velikana industrije, in nadgradnjo operacijskega sistema na bolj dodelano različico 7.5.
Takole so Microsoftovci leta 2010 pokopali kartonasti iPhone.
Nato je prišlo leto 2012 in era pametnih telefonov z dvojedrnimi procesorji. Na ta vlak je skočil tudi Microsoft in izdal Windows Phone 8, operacijski sistem, ki je podpiral novo tehnologijo. Težava je bila, da so vsi starejši pametni telefoni z Windows 7 in 7.5 čez noč postali zastareli, saj jih ni bilo mogoče nadgraditi na različico 8, v ozadju sta namreč tekla različna motorja (Windows Phone 7 je bil zgrajen na starem jedru Windows CE, Windows Phone 8 pa na novih Windows RT). To je bil tudi velik šok za razvijalce aplikacij za mobilnega sistema Windows, saj so jih morali narediti na novo. Številni so preprosto opustili razvoj za Windows Phone.
Microsoft je nato kupil Nokio, natančneje njeno divizijo, ki je razvijala pametne telefone, in vse sile usmeril v znamko Nokia Lumia (kasneje Microsoft Lumia), telefone s sistemom Windows.
Pametni telefoni znamke Nokia Lumia oziroma kasneje Microsoft Lumia so bili v prvi polovici prejšnjega desetletja stalnica predstavitev novih trendov industrije mobilnih naprav. Znani so bili predvsem po svoji barvitosti, dobri optiki kamer in seveda zvestobi operacijskemu sistemu Windows Phone (kasneje Windows 10 Mobile). Microsoft je v petih letih obstoja znamke prodal okrog 111 milijonov Lumij.
Prišlo je leto 2015 in z njim nov računalniški operacijski sistem Windows 10, ki ga je Microsoft prilagodil tudi za svoje pametne telefone in ga poimenoval Windows 10 Mobile. Šlo je za, v primerjavi s predhodniki, kar solidno platformo na zelo dovršenih telefonih, kar smo na Siol.net potrdili v našem preizkusu Lumie 950.
Toda to je bil zadnji Microsoftov (mobilni) krik pred zatišjem. Omenjena Lumia, kot večina drugih prodajni debakel, je bila eden od zadnjih pametnih telefonov z Windowsi (čisto zadnji je bil leta 2016 model Lumia 650), Microsoft pa je razvoj operacijskega sistema uradno končal oktobra 2017, sedem let po predstavitvi modela Windows Phone 7.
Windows 10 Mobile je bil videti odlično in tudi uporabniška izkušnja je bila precej bolj tekoča kot v preteklih različicah mobilnih Windowsov, toda takrat je bilo že prepozno, da bi Microsoft vzel primat Googlu ali Applu oziroma jima vsaj odščipnil zajetnejši kos trga.
Mobilni Windowsi so najvišji tržni delež, okrog triodstotnega, po podatkih analitične hiše Gartner dosegli leta 2013. Trenutno znaša 0,02 odstotka (vir: StatCounter GlobalStats).
Zadnjo posodobitev so naprave z Windows 10 Mobile, te so takrat pomenile manj kot promile vseh aktivnih pametnih telefonov na svetu, prejeli januarja 2020. Microsoft od takrat ni več resneje poskusil posegati na trg mobilnikov in po mnenju številnih poznavalcev področja tega do nadaljnjega tudi ne bo več storil, temveč bo pozornost, kar zadeva mobilno industrijo, preusmeril v prodajo aplikacij, storitev in oglasnega prostora.
2