Matic Tomšič

Torek,
6. 2. 2024,
22.42

Osveženo pred

10 mesecev, 2 tedna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,54

Natisni članek

Natisni članek

CERN LHC

Torek, 6. 2. 2024, 22.42

10 mesecev, 2 tedna

Megaprojekt sredi Evrope: bo razkril nekatere največje skrivnosti?

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,54
CERN, veliki hadronski trkalnik | Če bo projekt odobren in financiran, v Cernu pričakujejo, da bo prvi sklop gradnje supertrkalnika zaključen v 40. letih 21. stoletja, torej po letu 2040. Nato bi sledila prva faza poskusov, pri kateri bi med seboj zaletavali elektrone in pozitrone, v drugi fazi, predvideni po letu 2070, pa bi začeli trke protonov.  | Foto Shutterstock

Če bo projekt odobren in financiran, v Cernu pričakujejo, da bo prvi sklop gradnje supertrkalnika zaključen v 40. letih 21. stoletja, torej po letu 2040. Nato bi sledila prva faza poskusov, pri kateri bi med seboj zaletavali elektrone in pozitrone, v drugi fazi, predvideni po letu 2070, pa bi začeli trke protonov. 

Foto: Shutterstock

Evropska organizacija za jedrske raziskave (CERN) načrtuje nov pospeševalnik delcev, ob katerem bo obstoječi veliki hadronski trkalnik (LHC) videti kot pravi palček. T. i. supertrkalnik naj bi bil približno štirikrat večji od LHC, gradnja pa bo astronomsko draga, saj je strošek projekta ocenjen na 20 milijard evrov. Financiranje megastrukture, ki bi lahko omogočila vpogled v nekatere največje skrivnosti vesolja, sicer še ni zagotovljeno. Če bo projekt dobil zeleno luč, se bo gradnja novega pospeševalnika delcev predvidoma začela po letu 2040.

Supertrkalnik oziroma t. i. Future Circular Collider (FCC) bo naslednik pospeševalnika delcev, ki je poznan kot veliki hadronski trkalnik (LHC). Ta največji in najmočnejši pospeševalnik delcev je v neposredni bližini Ženeve v podzemnem krožnem predoru z obsegom 27 kilometrov, katerega deli segajo do skoraj 200 metrov pod zemljo. 

Veliki hadronski trkalnik, ki osnovne (subatomske) delce, kot so protoni ali elektroni, pospeši skoraj do svetlobne hitrosti, nato pa namenoma povzroči "prometno nesrečo" – trk delcev –, je največji znanstveni preboj pomagal doseči leta 2012, ko je potrdil obstoj Higgsovega bozona.

Higgsov bozon, imenovan tudi božji delec, znanstvenikom omogoča boljše razumevanje določenih zakonitosti narave – kako snov dobi svojo maso, na primer.  | Foto: Shutterstock Higgsov bozon, imenovan tudi božji delec, znanstvenikom omogoča boljše razumevanje določenih zakonitosti narave – kako snov dobi svojo maso, na primer.  Foto: Shutterstock

Večji stroj za več znanstvenih odkritij?

CERN gradnjo novega pospeševalnika delcev, t. i. supertrkalnika FCC, predlaga zato, ker veliki hadronski trkalnik od odkritja oziroma potrditve obstoja Higgsovega bozona ni ponudil vpogleda v nobeno drugo večjo skrivnost fizike oziroma vesolja, je poročal britanski medij The Guardian. 

Neodgovorjena namreč še vedno obstajajo vprašanja in teme, kot so obstoj in lastnosti temne energije in temne snovi, ki naj bi skupaj predstavljali več kot 90 odstotkov celotnega vesolja, narava, razmerje in interakcije med materijo in antimaterijo, obstoj morebitnih drugih dimenzij in tako dalje.

Levo lokacija velikega hadronskega trkalnica (LHC), desno predvidena "trasa" novega supertrkalnika.  | Foto: CERN Levo lokacija velikega hadronskega trkalnica (LHC), desno predvidena "trasa" novega supertrkalnika. Foto: CERN

V Cernu tako predvidevajo, da bi več prelomne znanosti lahko ponudil supertrkalnik FCC, ki bi bil glede na predlog evropske agencije za jedrske raziskave skoraj štirikrat daljši od velikega hadronskega trkalnika, saj bi njegov obseg znašal okrog 91 kilometrov, dosegal pa bi lahko tudi sedemkrat višjo energijo trkov kot LHC (do sto teraelektronvoltov v primerjavi s trenutnimi 14 TeV).

Ker bi takšen stroj oddajal več sevanja od velikega hadronskega trkalnika, bi ga morali zgraditi na dvakrat večji globini, še piše Guardian. 

Slovenski znanstvenik: Kar sledi, bo znanstvena fantastika

Andrej Gorišek | Foto: STA Foto: STA
Andrej Gorišek, raziskovalec na Institutu Jožef Stefan (IJS), ki se je evropski organizaciji za jedrske raziskave (CERN) pridružil pred skoraj 20 leti, je za Slovensko tiskovno agencijo pred dnevi komentiral, da bo veliki hadronski trkalnik prihodnjih 15 let še vedno aktualen, tisto, kar sledi, torej supertrkalnik FCC, pa bo znanstvena fantastika. Opozoril je, da bo izgradnja novega pospeševalnika delcev izredno draga, a izrazil optimizem, da bodo to vendarle izvedli. 

Trenutni načrt Cerna predpostavlja, da bo do leta 2025 izvedena poglobljena študija, ali je gradnja supertrkalnika z znanstvenega vidika sploh smiselna, nato pa sledi pridobivanje soglasij za financiranje projekta. Plačale naj bi ga vse članice evropske agencije za jedrske raziskave, seznam obsega 23 držav. Slovenije še ni med njimi, trenutno ima status pridružene članice in kandidatke za članstvo v organizaciji, polnopravna članica pa bo najverjetneje postala že v letu 2025. 

Če bo projekt odobren in financiran, v Cernu pričakujejo, da bo prvi sklop gradnje supertrkalnika končan v 40. letih 21. stoletja, torej po letu 2040. Nato bi sledila prva faza poskusov, pri kateri bi med seboj zaletavali elektrone in pozitrone, v drugi fazi, predvideni po letu 2070, pa bi začeli trke protonov. 

CERN oziroma Evropska organizacija za jedrske raziskave (francosko Conseil Européen pour la Recherche Nucléaire) letos praznuje 70 let. | Foto: STA CERN oziroma Evropska organizacija za jedrske raziskave (francosko Conseil Européen pour la Recherche Nucléaire) letos praznuje 70 let. Foto: STA

Projekt FCC bo zelo drag, zaradi česar je tudi že tarča kritik. V Cernu ocenjujejo, da bodo stroški postavitve novega supertrkalnika znašali kar 20 milijard evrov oziroma približno trikratnik cene velikega hadronskega trkalnika.

David King, nekdanji svetovalec britanske vlade za področje znanosti, je za BBC dejal, da bi bilo zapravljanje milijard za opisani stroj v času, ko se svet sooča z podnebno in drugimi krizami, neodgovorno. Znanstvenica Sabine Hossenfelder s centra za matematično filozofijo v Münchnu je za The Guardian medtem dejala, da za zdaj sploh še ni dokazov, da bo supertrkalnik FCC sploh odkril kaj bistvenega o temni snovi ali temni energiji, temveč bo zgolj ponudil natančnejše meritve za že znana znanstvena dognanja. Dejala je tudi, da novi pospeševalnik družbi ne bo prinesel dovolj pozitivnih učinkov, da bi Cern lahko upravičil tako visoko naložbo.