Konec astronomskih poštnin pri naročanju iz tujine?

Fizične meje v EU že odprte, zdaj bo treba odstraniti še digitalne zapornice Z načrtom za enotni digitalni trg je Evropska komisija v 16 alinejah podrobno orisala strategijo, s katero želi vseh 28 digitalnih trgov držav članic povezati v enega samega. Odstranitev digitalnih meja bi po mnenju predstavnikov komisije evropskemu gospodarstvu na leto prispevala 415 milijard evrov in ustvaril več sto tisoč delovnih mest.

"S strategijo želimo urediti področje, kjer lahko Evropska unija pridobi ogromno. V EU imamo že zdaj ogromen notranji trg – zakaj ga ne bi še bolj povezali? Z digitalno iniciativo bodo tako ljudje kot podjetja dobili več spletne svobode, ta pa bo posledično ustvarjala delovna mesta in gospodarsko rast," je v Bruslju dejal podpredsednik Evropske komisije Andrus Ansip. Na prvem mestu poenostavitev spletnega nakupovanja iz tujine V Evropi internet dnevno uporablja 315 milijonov ljudi, a le 15 odstotkov se jih odloča za čezmejne spletne nakupe storitev in izdelkov, so ugotovili v Evropski komisiji. Za nameček so na spletu s svojimi dobrinami iz držav članic EU v večji meri prisotna le velika podjetja in podružnice multinacionalk, malo, le sedem odstotkov, pa je srednjih in majhnih podjetij.

Prioriteta digitalne strategije je tako boljši in preprostejši dostop evropskih potrošnikov do fizičnih in digitalnih izdelkov ter storitev pri čezmejnih ponudnikih. Danes se namreč pogosto dogaja, da so izdelki in storitve, naročeni iz drugih držav članic EU, v regiji kupca nedostopni ali pa so stroški pošiljanja nerazumni. 15 evrov za športne copate ali računalniško komponento iz Nemčije ali Velike Britanije je še vedno prej pravilo kot izjema.

Po navedbah Evropske komisije so geografske zapore diskriminacijska praksa, ki jo veliko ponudnikov komercialnih storitev uporablja brez kakršnekoli utemeljitve. Za enako zadevo kupec v eni od držav članic EU pri istem ponudniku tako plača več kot v drugi ali pa do nje sploh ne more. V Bruslju so zato že danes zagnali preiskavo v okviru zakonodaje za varstvo konkurence v elektronskih storitvah v Evropski uniji.

Konec regijskega zaklepanja digitalnih vsebin? Ena od alinej digitalne strategije se dotika tudi zakona o zaščiti avtorskih pravic, delno pa se prekriva s poglavjem o umiku geografskih zapor. Evropska komisija želi namreč omejiti regijsko zaklepanje digitalnih vsebin (e-knjig, glasbe, filmov, člankov, tudi iger), ki jih je potrošnik kupil v svoji državi in jih želi uporabljati ali odpreti v drugi članici EU, pa tega zaradi pravil o avtorskih pravicah ne more storiti.

Iskanje poslovnih priložnosti v tujini bo z digitalno strategijo lažje Med cilji Evropske komisije sicer ni le poenostavitev čezmejnega nakupovanja za potrošnika, temveč tudi poslovanja za podjetja in start-upe. To želijo v Bruslju doseči s poenotenjem ureditev davka na dodano vrednost (DDV). Trenutno je pri tem toliko administrativnih ovir in nepotrebnih procesov ter ovinkarjenja, da marsikatero malo in srednje podjetje preprosto opusti idejo o poslovanju s preostalimi državami članicami EU. V komisiji obenem ocenjujejo, da so stroški, povezani z akrobacijami pri določanju davka na dodano vrednost, v EU samo lani znašali 80 milijard evrov.

Med osnovnimi pravicami evropskega digitalnega potrošnika je tudi zasebnost Evropska komisija bo v prihajajočih mesecih med drugim preučila tudi direktivo o varstvu digitalne zasebnosti in preverila, kako dobro zasebnost uporabnikov varujejo razne spletne storitve. Na tapeti se bodo tako znašli iskalniki, družbena omrežja, spletne trgovine in trgovine z aplikacijami, tudi ponudniki elektronskega bančništva. Digitalna zasebnost po eni zadnjih raziskav Eurobarometra sicer skrbi približno 72 odstotkov evropskih uporabnikov spleta.

Komisija želi ugotoviti, koliko in katere osebne podatke omenjene entitete zbirajo najpogosteje ter kako jih upravljajo. Zanima jo tudi, ali določeni ponudniki spletnih storitev delujejo monopolno. Eden od njih, Google, je sicer že pod drobnogledom komisije.

Za gospodarsko rast je v 21. stoletju ključna enotna digitalizacija V pobudi za enoten digitalni trg je Evropska komisija med drugim opisala tudi načrt za vzpostavitev primernejšega okolja za razvoj digitalnega gospodarstva in družbe. Taktika med drugim vključuje posodobitev regulacij za evropske telekomunikacijske operaterje (poenotenje frekvenc, iniciative za vlaganje v nadgradnjo mobilnih omrežij) ter iskanje novih poslovnih modelov za preprostejšo in dostopnejšo distribucijo avdiovizualnih vsebin.

Bruselj je za trajnostno digitalno rast EU predlagal tudi vzpostavitev skupnega evropskega oblaka in pobudo za prost pretok podatkov (informacije o vremenu, satelitske slike, signali GPS), s čimer bi predvsem industriji in raziskovalnim centrom olajšali razvoj novih tehnologij.

Digitalno strategijo bodo na zasedanju, ki bo potekalo 25. in 26. junija, pod drobnogled vzeli še voditelji držav članic EU. Veljati naj bi sicer začela predvidoma prihodnje leto.