Matic Tomšič

Petek,
4. 5. 2018,
20.39

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

4

Natisni članek

Natisni članek

znanost digizgodbe

Petek, 4. 5. 2018, 20.39

6 let, 6 mesecev

Je velika katastrofa v tem gorskem paradižu le še vprašanje časa?

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

4

Visoko v perujskih Andih leži mesto Huaraz, ki je malce večje od našega Maribora. Še približno tisoč metrov višje, v nedrjih legendarne gorske verige Cordillera Blanca, ki je morda najbolj prepoznaven del Andov, je ledeniško jezero Palcacocha. To jezero je vsakodnevni vir skrbi prebivalcev Huaraza, saj je časovna bomba. Vsak trenutek se lahko zgodi katastrofa, njihovo mesto pa bo nato v veliki nevarnosti.

V gorovju Cordillera Blanca v Peruju je 34 ledeniških jezer, ki bi zaradi zdrsov in lomljenja ledenikov lahko ogrozila naselbine v dolinah, je leta 2014 razkrila študija ameriških glaciologov (strokovnjakov za ledenike). Jezero Palpacocha je verjetno najbolj znano med njimi, saj je enkrat že povzročilo prav takšno katastrofo, kakšne se danes bojijo v mestu Huaraz. | Foto: Thinkstock V gorovju Cordillera Blanca v Peruju je 34 ledeniških jezer, ki bi zaradi zdrsov in lomljenja ledenikov lahko ogrozila naselbine v dolinah, je leta 2014 razkrila študija ameriških glaciologov (strokovnjakov za ledenike). Jezero Palpacocha je verjetno najbolj znano med njimi, saj je enkrat že povzročilo prav takšno katastrofo, kakšne se danes bojijo v mestu Huaraz. Foto: Thinkstock

Kakšna grožnja je jezero Palcacocha za prebivalce mesta Huaraz?

Palcacocha je ledeniško jezero, ki mu naravni nasip skalovja in peska oziroma tako imenovana ledeniška morena, ki deluje kot jez, preprečuje, da bi se steklo približno tisoč metrov nižje v dolino, kjer leži mesto Huaraz.

Težava je, da se z ledenika nad jezerom občasno odlomijo kosi ledu in padejo vanj. S tem izpodrinejo vodo, zaradi česar nastajajo veliki valovi, ki jih mora ukrotiti ledeniška morena. 

Cordillera Blanca, v nedrjih katere leži jezero Palcacocha, velja za eno najlepših gorskih verig na svetu. | Foto: Thinkstock Cordillera Blanca, v nedrjih katere leži jezero Palcacocha, velja za eno najlepših gorskih verig na svetu. Foto: Thinkstock

Prebivalce mesta Huaraz in tudi znanstvenike skrbi, da se bo z ledenika, ki se skozi leta zaradi spreminjanja podnebja počasi tali, krči in strukturno krha, kmalu odlomil tako velik kos ledu, da mu naravni jez na Palcacochi ne bo kos, in poplavni val bo zalil Huaraz ter povzročil katastrofo.

Desno zgoraj je jezero Palcacocha, levo spodaj mesto Huaraz. Črta iz pičic prikazuje dolino, ki bi vodo iz jezera ob morebitnem katastrofalnem lomljenju ledu kot kanal pripeljala naravnost v dvaindvajseto največje mesto v Peruju. | Foto: Google Zemljevidi Desno zgoraj je jezero Palcacocha, levo spodaj mesto Huaraz. Črta iz pičic prikazuje dolino, ki bi vodo iz jezera ob morebitnem katastrofalnem lomljenju ledu kot kanal pripeljala naravnost v dvaindvajseto največje mesto v Peruju. Foto: Google Zemljevidi

Strahovi prebivalcev Huaraza niso neupravičeni, saj se je katastrofa navsezadnje enkrat že zgodila. Trinajstega decembra 1941 se je z ledenika nad Palcacocho odlomil zelo velik kos ledu in padel v jezero, dobršen del tega se je zlil čez rob morene.

Čez petnajst minut je bil velik del mesta pokopan pod plazom blata, kamenja in vode. Po ocenah oblasti je umrlo od pet tisoč do sedem tisoč ljudi oziroma skoraj četrtina takratnega prebivalstva Huaraza.

Huaraz je bil 29 let po poplavi in zemeljskem plazu, ki ga je povzročilo jezero Palcacocha, žrtev še hujše naravne nesreče. Leta 1970 je Peru namreč stresel najmočnejši potres v zgodovini države. V Huarazu je takrat umrlo okrog 25.000 ljudi, mesto pa je bilo praktično porušeno do tal, saj se je po potresu na lastnih temeljih obdržalo samo okrog 5 odstotkov zgradb. Potres je povzročil tudi najbolj smrtonosen zemeljski plaz v zgodovini. Prihrumel je z gore Huascaran in pokopal mesti Yungay in Ranrahirca, ki sicer ležita precej blizu Huaraza.  | Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Huaraz je bil 29 let po poplavi in zemeljskem plazu, ki ga je povzročilo jezero Palcacocha, žrtev še hujše naravne nesreče. Leta 1970 je Peru namreč stresel najmočnejši potres v zgodovini države. V Huarazu je takrat umrlo okrog 25.000 ljudi, mesto pa je bilo praktično porušeno do tal, saj se je po potresu na lastnih temeljih obdržalo samo okrog 5 odstotkov zgradb. Potres je povzročil tudi najbolj smrtonosen zemeljski plaz v zgodovini. Prihrumel je z gore Huascaran in pokopal mesti Yungay in Ranrahirca, ki sicer ležita precej blizu Huaraza.  Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Kako se Huaraz bori proti časovni bombi, ki je jezero Palcacocha

Perujske oblasti so leta 2010 pripravile načrt za znižanje gladine jezera Palcacocha za petnajst metrov, ki pa se zaradi politične korupcije in nasprotujočih si interesov vpletenih javnih organizacij in agencij ni premaknil nikamor.

Ko je leta 2011 gladina jezera, ki zaradi taljenja ledenika danes vsebuje 34-krat toliko vode kot pred štirimi desetletji (vir), nevarno narasla, so lokalne oblasti v jezero v paniki potisnile nekaj cevi za odvajanje vode, s katerimi jim je uspelo gladino Palcacoche znižati za tri metre. Do danes je ta ukrep nivo vode v Palcacochi znižal za malce več kot šest metrov (vir). 

Takole je videti odvajanje vode iz jezera Palcacocha.  | Foto: INDECI (Civilna zaščita) Takole je videti odvajanje vode iz jezera Palcacocha. Foto: INDECI (Civilna zaščita)

Strokovnjaki za gibanje ledenikov sicer opozarjajo, da tudi šestmetrski upad gladine jezera še zdaleč ni dovolj velik.

Študija univerze v Teksasu iz leta 2014 je namreč pokazala, da se lahko na jezeru v primeru lomljenja največjih kosov ledu zaradi nestabilnosti ledenika pojavi tudi več kot trideset metrov visok val, ki bi zlahka prestopil bregove Palcacoche in opustošil mesto v dolini. 

Zadnji večji incident na jezeru Palcacocha se je zgodil 31. maja lani, ko je v jezero padel del ledenika, ta pa je povzročil nastanek tri metre visokih valov, ki so uničili velik del infrastrukture, namenjene odvajanju vode iz jezera. Na fotografiji je sicer Laguna 513, še eno ledeniško jezero v gorovju Cordillera Blanca, ki je prav tako na seznamu mogočih groženj prebivalcem dolin pod Andi. | Foto: Reuters Zadnji večji incident na jezeru Palcacocha se je zgodil 31. maja lani, ko je v jezero padel del ledenika, ta pa je povzročil nastanek tri metre visokih valov, ki so uničili velik del infrastrukture, namenjene odvajanju vode iz jezera. Na fotografiji je sicer Laguna 513, še eno ledeniško jezero v gorovju Cordillera Blanca, ki je prav tako na seznamu mogočih groženj prebivalcem dolin pod Andi. Foto: Reuters

Perujec je prepričan, da so za problematiko jezera Palcacocha krivi Nemci

Na grožnjo, ki jo jezero Palcacocha pomeni za njegovo mesto, je leta 2015 med prvimi javno opozoril prebivalec Huaraza Saul Luciano Lliuya.

Lliuya je na sodišču v Essnu namreč tožil nemškega energetskega velikana RWE, ki je bil po znanstveni študiji, izdani leta 2015, takrat eden od 100 največjih proizvajalcev toplogrednih plinov na svetu. 
Logotip RWE pred zgradbo v nemškem Essnu, v kateri ima korporacija sedež. | Foto: Reuters Logotip RWE pred zgradbo v nemškem Essnu, v kateri ima korporacija sedež. Foto: Reuters Ker je k vsemu letnemu izpustu toplogrednih plinov RWE prispeval pol odstotka, je Lliuya od korporacije zahteval 20 tisoč ameriških dolarjev. To je bilo namreč pol odstotka od ocenjenih stroškov za gradnjo infrastrukture, ki bi prebivalce Huaraza bolje zaščitila pred jezerom Palcacocha. 

Sodišče v Essnu je tožbo Lliuye po enem letu zavrnilo, a se je nato obrnil na višje sodišče v nemškem Hammu, ki pa je 30. novembra lani presenetljivo sklenilo, da se bo sodni postopek nadaljeval, in začelo zbirati dokaze, ki bi ali potrdili ali pa ovrgli navedbe Saula Luciana Lliuye. 

Preberite tudi:

Temna stran industrije baterij, o kateri se skoraj ne govori

Blizu Slovenije se dogaja ena najhujših ekoloških katastrof na svetu