Sobota, 29. 6. 2024, 15.50
5 mesecev, 3 tedne
Iz Slovenije ponovno vidni zelo redki noktilucentni oblaki
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,92
O opazovanju te vrste oblakov so prvič poročali razmeroma pozno, in sicer leta 1885, dve leti po strašanskem izbruhu indonezijskega ognjenika Krakatoa, ki je za kar dolgo vplival na globalno podnebje. Ali je bila morda prav eksplozija ognjenika kriva za sploh prvi nastanek teh oblakov, ni znano.
Iz Slovenije so bili v petek pozno zvečer ob pogledu proti severu vidni tako imenovani nočnosvetleči ali noktilucentni oblaki. Opazni so bili tudi drugod po Evropi. Gre za enega najredkejših vremenskih pojavov sploh, vidnost teh oblakov na nebu nad Slovenijo pa je sicer tako ali tako pravi izredni dogodek, saj Slovenija leži izven njihovega običajnega "dometa".
Noktilucentni oblaki, ki so bili iz Slovenije vidni v petek pozno zvečer:
Svetleči, ponoči se svetleči ali noktilucentni oblaki nastajajo na nadmorski višini o 76 do 85 kilometrov v plasti atmosfere, ki se imenuje mezosfera. Večina klasičnih oblakov, ki jih na nebu videvamo najpogosteje, se medtem tvori in potuje po troposferi, najnižjem sloju atmosfere, ki v povprečju sega do višine 13 kilometrov.
Od kod prihajata voda in prah v mezosferi, ki sta pogoj za nastanek svetlečih oblakov, znanstvenikom danes še vedno ni čisto jasno. Izvor prašnih delcev so najverjetneje razpadli meteoriti in tudi izpuhi vesoljskih plovil, voda pa morda uhaja skozi tako imenovane atmosferske žepe ali kanale, ki občasno nastanejo med različnimi sloji atmosfere.
To vrsto oblakov sestavljajo izredno majhni ledeni kristali, njihov premer znaša do 100 nanometrov (0,0000001 metra). Ker je v mezosferi izredno mrzlo, temperatura lahko namreč pade tudi konkretno pod minus 100 stopinj Celzija, ledeni kristali nastajajo tudi neposredno iz vodne pare, in ne le z nabiranjem vodne pare okrog kondenzacijskih jeder, kot so prašni delci.
Noktilucentni oblaki so se na nebu nad Slovenijo oziroma ob pogledu proti severu iz Slovenije izjemno dobro videli leta 2019:
Kot modri žareči valovi: kdaj in zakaj nastanejo?
Oblaki so svoje (angleško) ime, noktilucentni, dobili po latinski besedni zvezi za "svetijo ponoči". Na nebu so namreč videti kot modri žareči valovi. Opazovati jih sicer ni mogoče kjerkoli in kadarkoli, temveč morajo biti za to izpolnjeni precej specifični pogoji.
Prvič, svetleče oblake je praviloma mogoče videti zgolj od pozne pomladi do nekje sredine poletja, občasno se pa se pojavijo tudi v izdihljajih najtoplejšega letnega časa.
Drugič, oblaki so običajno vidni v krajih, ki ležijo med 50. in 70. vzporednikom oziroma med 50 in 70 stopinjami geografske širine na severni in južni polobli. Če lokaliziramo - 50. severni vzporednik poteka čez sever Francije, osrednje Nemčije ter češke prestolnice Prage, 70. severni vzporednik pa teče ob skrajni severni obali celinske Evrope.
Slovenija leži med 45. in 46. vzporednikom, zato je pojav svetlečih oblakov na našem nebu oziroma vidnost noktilucentnih oblakov iz Slovenije vsakič pravo presenečenje. Videli so jih sicer že tudi še južneje, in sicer v Španiji in v osrednjem delu Apeninskega polotoka.
Tretjič, oblaki so vidni samo ob somraku pozno zvečer in zelo zgodaj zjutraj, ko je Sonce z vidika opazovalca na tleh že zašlo za obzorje oziroma sploh še ni vzšlo, glede na oblake pa je še vedno dovolj visoko nad obzorjem, da jih lahko osvetli.
Četrtič, oblaki bodo praviloma vidni v smeri severa, ni pa nujno.
Preberite tudi:
