Imamo enega najcenejših mobilnih internetov na svetu

V primerjavi z lanskim letom je Slovenija zdrsnila za 11 mest, a je skupna uvrstitev še vedno za približno desetino boljša od svetovnega povprečja, še kažejo rezultati.

Že v devet sekundah zaslužimo za en mobilni gigabajt

V nekaterih pogledih pa smo pri samem svetovnem vrhu – za najcenejši gigabajt slovenskega mobilnega interneta je dovolj že devet sekund povprečne slovenske plače, kar nas uvršča na četrto mesto na svetu. Na prvem mestu v tej kategoriji je Izrael.

Svetovno povprečje je veliko daljših deset minut za najcenejši gigabajt v državi, poročajo izvajalci te raziskave.

Razvrstitev držav glede na izračunano digitalno kakovost življenja in vrednost bruto družbenega proizvoda na prebivalca Foto: Surfshark

Stacionarni internet se je dražil, mobilni pa občutno pocenil

Pri cenovni dostopnosti interneta nasploh pa je Slovenija po podatkih DQL letos kar precej zdrsnila, a je še vedno dokaj visoko, na 22. mestu, kar jo med drugim postavlja pred Nizozemsko, Avstralijo in Poljsko. Po kakovosti interneta pa smo pristali nekoliko nižje, na 39. mestu.

Nasploh pa ugotavljajo, da se je po svetu širokopasovni dostop dražil. V svetovnem povprečju je bilo tako letos potrebno zanj delati več časa kot lani, in sicer 11 odstotkov več, a se je v istem obdobju za enako količino interneta ta čas zmanjšal za kar 29 odstotkov.

Slovenija se lahko pohvali s 34. mestom na letošnji lestvici digitalne kakovosti življenja (Digital Quality of Life 2021 - DQL), a je to 11 stopničk nižje kot lani. Foto: Surfshark

Varnosti in previdnosti nikoli preveč

S svojo e-državo se Slovenija letos uvršča na 32. mesto, eno stopničko nižje pa glede digitalne infrastrukture.

Še nekoliko nižje, na 39. mesto, se uvršča glede e-varnosti, kar bi bilo lahko svarilo predvsem podjetjem in državnim ustanovam o potrebi večje ozaveščenosti in ukrepanja na tem področju.

Danska drugič odnaša krono

Na prvem mestu držav z najvišjo digitalno kakovostjo življenja je že drugo leto zapored Danska. Med prvimi desetimi je še šest evropskih držav: Finska na tretjem, Francija na sedmem, Švica na osmem, Nemčija na devetem in Velika Britanija na desetem mestu.

V vodilni deseterici so še Južna Koreja na drugem, Izrael na četrtem, ZDA na petem in Singapur na šestem mestu.

Najvišje in najnižje uvrščeni v petih kategorijah, ki so odločilne za izračun celotnega indeksa digitalne kakovosti življenja. Foto: Surfshark

Na spodnjem robu lestvice

Na dnu lestvice so Etiopija, Kambodža, Kamerun, Gvatemala in Angola. Na naši celini so se najslabše odrezali Severna Makedonija na 60. mestu, Belorusija na 61. mestu, Albanija na 64. mestu ter Bosna in Hercegovina na 75. mestu.

Skoraj kot pravilo se izkaže, da je v državah z najslabšim internetom ta tudi najdražji. Tako je, navajajo v družbi za računalniško varnost Surfshark, ki ustvarja lestvico DQL, v Nigeriji, Maliju in Slonokoščeni obali za dostop do interneta treba odšteti tudi enotedensko povprečno plačo.

Javno dostopni izhodiščni podatki

Lestvica DQL, letos so jo izračunali že tretjič, pokriva 90 odstotkov svetovnega prebivalstva (dobre 6,9 milijarde), države pa razvršča na podlagi petih temeljnih stebrov digitalnega življenja: kakovosti interneta, cenovne dostopnosti interneta, e-infrastrukture, e‑varnosti in e-države.

Podatke pridobivajo iz javnih virov, med katerimi so tudi Organizacija združenih narodov in Svetovna banka ter razne strokovne organizacije (za meritve hitrosti, denimo, Speedtest.net).