Imajo dostop do izpiskov klicev, zdaj želijo še dostop do spletne zgodovine

Google, Facebook in Yahoo so ameriškemu kongresu že poslali pismo, kjer napovedujejo nasprotovanje kakršnikoli spremembi zakona o nadzoru, ki bi preiskovalcem dal nove možnosti za dostop do osebnih podatkov o rabi interneta. Poleg podatkov o obiskanih spletnih straneh se nesoglasje med Washingtonom in Silicijevo dolino nanaša še na nekatere podatke o lokaciji uporabnikov in njihovi elektronski pošti.

Stališče podpornikov sprememb zakona je, da so podatki o obiskanih spletnih straneh enakovredni podatkom o telefonskih klicih, zato bi morali biti preiskovalcem dostopni pod enakimi pogoji. Toda nasprotniki, predvsem iz vrst ameriških visokotehnoloških podjetij, so prepričani, da bi takšna sprememba, kot so zapisali v svojem pismu ameriškemu kongresu, "dramatično razširila zmožnost ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI, da brez sodnega naloga pridobiva občutljive informacije o uporabnikovih dejanjih na internetu".

Nezadovoljstvo na obeh straneh

Ameriški preiskovalci lahko od komunikacijskih in računalniških podjetij razmeroma hitro pridobijo nekatere podatke na podlagi nacionalnih varnostnih pisem, kontroverznih listin, ki ne zahtevajo sodnega naloga in jih pogosto spremlja tudi klavzula o zaupnosti, pravzaprav nerazkrivanju njihovega obstoja. Po eni strani se tehnološka podjetja pritožujejo, da FBI vedno pogosteje uporablja to bližnjico, preiskovalci pa tarnajo, da podjetja vedno manj sodelujejo pri njihovih preiskavah za preprečevanje terorizma.