Torek, 15. 3. 2022, 23.03
2 leti, 7 mesecev
Novo odkritje slovenske znanosti v svetovno zelo ugledni znanstveni reviji
Dosežek, ki prispeva k izkoreninjenju lakote, ima slovenski podpis
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,67
4
Na Kemijskem inštitutu že več kot deset let preučujejo delovanje proteinov NLP, ki ustvarjajo veliko škodo rastlinam in poljščinam.
Napredek pri razumevanju načinov, kako rastlinski škodljivci uničujejo pridelek, bo prispeval k zagotavljanju varne svetovne preskrbe s hrano, so poudarili v raziskavi sodelujoči znanstveniki s Kemijskega inštituta v Ljubljani.
V svetovno priznani znanstveni reviji Science Advances (leta 2020 je imela faktor nad 14) so 11. marca letos objavili rezultate raziskave, ki jo je opravilo 19 znanstvenikov v 14 ustanovah v Veliki Britaniji, Italiji, Nemčiji, na Japonskem in Finskem.
Sodelujoči slovenski raziskovalci
Raziskavo so koordinirali na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, prva avtorica, ki je opravila tudi največ dela, je raziskovalka na odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo dr. Katja Pirc, vodja raziskave pa raziskovalec istega oddelka in direktor tega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh. Iz te znanstvenoraziskovalne hiše so sodelovali še doktorski študentki Tina Snoj in Marija Srnko, vodja odseka izr. prof. dr. Marjetka Podobnik in dr. Jure Borišek s teoretičnega odseka.
Dr. Katja Pirc in prof. dr. Gregor Anderluh s Kemijskega inštituta v Ljubljani
Slovenski prispevek sta zagotovila še asist. dr. Mojca Mally in izr. prof. dr. Jure Derganc z Inštituta za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter doc. dr. Nada Žnidaršič z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Ali nam bo uspelo pospraviti krompirjevo plesen?
Med drugim so odkrili nov in edinstven mehanizem proteinov, ki jih izločajo nekateri najpomembnejši povzročitelji bolezni poljščin, pri poškodovanju rastlinske celične membrane.
Razumevanje teh mehanizmov omogoča učinkovitejše načrtovanje novih sredstev in načinov za zaščito rastlin in poljščin pred temi škodljivci, kar je pomemben prispevek k zagotavljanju zanesljive svetovne preskrbe s hrano, so objavo pospremili znanstveniki Kemijskega inštituta.
V raziskavi so odkrili nov in edinstven mehanizem proteinov, ki jih izločajo nekateri najpomembnejši povzročitelji bolezni poljščin, pri poškodovanju rastlinske celične membrane.
Človeštvo se namreč še vedno bori z boleznimi, kot je krompirjeva plesen, ta je v 19. stoletju povzročila hudo lakoto na Irskem in sprožila velik val izseljevanja, še danes pa predstavlja veliko svetovno težavo.
Več kot deset let raziskav škodljivih proteinov NLP
V omenjeni študiji so se usmerili na proteine NLP (ang.: Nep-1-like proteins), s katerimi nekateri najpomembnejši rastlinski patogeni poleg krompirja uničujejo še paradižnik, sojo, tobak, kakavovec in vinsko trto. Na Kemijskem inštitutu jih raziskujejo že več kot desetletje in so to pot že okronali z odmevnimi objavami, opisana študija pa je trajala štiri leta.
Njihovo odkritje, ki so ga iznašli z vrsto biokemijskih, biofizikalnih in računalniških pristopov, tako zelo natančno opisuje mehanizem delovanja teh rušilnih proteinov.
Dr. Katja Pirc je opravila večino raziskovalnega dela, med drugim je sodelovala pri meritvah nevtronske reflektometrije na sinhrotronu v Veliki Britaniji in opravila meritve na kvarčni mikrotehtnici na Univerzi v Helsinkih.
Oster boj za evropska raziskovalna sredstva
Sodelujoči slovenski znanstveniki so prepričani, da je objava rezultatov njihovega dela v zahtevni in ugledni znanstveni reviji tudi pomembno priznanje visoke ravni raziskovalne ekspertize v Sloveniji in prispevek k ugledu in prepoznavnosti Slovenije in slovenskih raziskovalcev v svetovni znanstveni skupnosti.
Ob tem pa upajo, da se bo ta uspeh odrazil tudi pri pridobivanju finančnih sredstev za nakup drage raziskovalne opreme in uspešnosti raziskovalcev na razpisih Evropske unije, ki bodo omogočili nadaljnje raziskave – tudi pri tej raziskavi imajo že zelo natančno opredeljene naslednje korake.
4