Srdjan Cvjetović

Torek,
31. 5. 2022,
15.38

Osveženo pred

2 leti, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,17

2

Natisni članek

Natisni članek

digitalizacija IAB Slovenija digitalno oglaševanje oglaševanje

Torek, 31. 5. 2022, 15.38

2 leti, 6 mesecev

Slovenija, Evropa in digitalno oglaševanje

Digitalno oglaševanje osvaja (tudi) Slovenijo

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,17

2

Digitalni marketing | Evropske naložbe v digitalno oglaševanje so se lani v primerjavi z letom prej povečale za približno 30 odstotkov. | Foto Shutterstock

Evropske naložbe v digitalno oglaševanje so se lani v primerjavi z letom prej povečale za približno 30 odstotkov.

Foto: Shutterstock

Še pred nekaj leti je bila Slovenija pri dnu seznama evropskih držav glede deleža digitalnega oglaševanja v celotnem oglaševalskem proračunu, a se tudi pri nas – ob siceršnji rasti digitalnega oglaševanja v Evropi – razmere počasi izboljšujejo.

Po podatkih evropskega dela panožnega združenja interaktivnega in digitalnega oglaševanja IAB (Interactive Advertising Bureau) so se naložbe v digitalno oglaševanje lani v primerjavi z letom prej povečale za približno 30 odstotkov. Skupna vrednost digitalnega oglaševanja v Evropi v letu 2021 je namreč dosegla 92 milijard evrov ali 59 odstotkov celotnega lanskega evropskega oglaševalskega proračuna.

Krize spodbujajo digitalno oglaševanje

Tako velika rast je zagotovo prijetna novica za ponudnike digitalnega oglaševanja, ni pa veliko presenečenje. Že prejšnje krize so namreč pognale veter v jadra digitalnemu oglaševanju, zato so analitiki ob okrevanju družbe po epidemiji že napovedali lepe zelene številke.

Visoka rast sicer ni veliko presenečenje, saj so jo skoraj vsi analitiki napovedali že takoj po krizi. Znano je namreč, da digitalno oglaševanje v vsaki krizi pridobi znaten pospešek.

velikani
Novice Novost v dveh slovenskih mestih

Slovenija: ne tako visoka rast, a vendarle znatna

Odstotek rasti digitalnega oglaševanja v Sloveniji sicer ni blizu evropskih vrednosti – pri nas so namreč izmerili 16-odstotno rast. Četudi komaj nad polovico evropske rasti, predstavlja ta slovenska rast za približno desetmilijonsko rast fakturiranih investicij, kar je za Slovenijo, kot pravijo v slovenskem delu združenja IAB, izredno povečanje v zgodovinskem kontekstu.

Najhitreje so rasle investicije v tuje tehnološke gigante, a tudi vlaganja v slovenski medijski prostor so zabeležila znatno, kar 15-odstotno rast. V IAB Slovenija med drugim še ugotavljajo, da so mali oglasi in direktoriji zabeležili osemodstotni dvig investicij.

Trdno zasidrano drugo mesto

V Sloveniji se delež digitalnega oglaševanja v celotnem oglaševanju giblje med 30 in 40 odstotki – natančne vrednosti se nekoliko razlikujejo v odvisnosti od metodologije merjenja oglaševalskega prostora.

V Sloveniji se delež digitalnega oglaševanja v celotnem oglaševanju giblje med 30 in 40 odstotki | Foto: Shutterstock V Sloveniji se delež digitalnega oglaševanja v celotnem oglaševanju giblje med 30 in 40 odstotki Foto: Shutterstock

Na našem jadranskem in južnoevropskem prostoru ostaja televizija še vedno najmočnejši oglaševalski kanal, a se je tudi tu digitalno oglaševanje trdno zasidralo kot druga največja oblika oglaševanja, in sicer takoj za televizijo, ki je že tradicionalno močan kanal na južnoevropskih trgih.

Google DNI, Zagreb, 22. 9. 2016
Novice Kaj bi se digitalni mediji morali naučiti od družbenih omrežij?

Kaj obeta prihodnost?

Napovedi za prihodnost digitalnega oglaševanja niso enotne, predvsem zaradi negotovosti napovedi gospodarstva, katerega razmere se in se bodo gotovo odražale tudi na digitalnem oglaševanju in oglaševanju nasploh.

A kot po tradicionalni napovedi oglaševalskega trga agencije Zenith podatke povzema IAB Slovenija, bo svetovno digitalno oglaševanje letos doseglo tri petine vseh medijskih investicij na svetovni ravni. Med regijami, kjer pričakujejo najhitrejšo rast, je tudi naša – poglavitne razloge vidijo v nadaljnjem razcvetu e-trgovine ter stabilni gospodarski moči, ki so jo že dosegli trgi srednje in vzhodne Evrope. Dodaten optimizem kljub težavam v dobavnih verigah vzbujajo rekordne evropske investicije v lokalne programe za okrevanje, pričakovano povečanje državnih vlaganj v zeleni prehod in energetsko neodvisnost, raziskave in razvoj ter digitalizacijo celotnega družbenega ekosistema.