Petek, 30. 9. 2016, 10.30
7 let, 2 meseca
Intervju: Marko Derča
Digitalizacija bo tiste, ki se ne znajo prilagoditi, presenetila čez noč!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,60
2
Kaj je sploh digitalizacija, kaj prinaša slovenskim podjetjem, kako jih bo spremenila in kako doživljajo digitalizacijo – pogovarjali smo se o teh in drugih vprašanjih, ki jih je svetovalna družba A. T. Kearney v raziskavi v sodelovanju z Združenjem Manager zastavila vodjem 200 različnih slovenskih podjetij.
Slovenska podjetja se digitalizacije zavedajo, a jo mnoga še vedno prej kot izziv doživljajo kot grožnjo. Celo tista, ki so sprejela strategijo, nimajo usklajenih, usmerjenih in vodljivih prejemov, dodatna težava je tudi ta, da digitalne strategije ne doživljajo kot del celotne strategije, je med drugim opozoril naš sogovornik.
Kaj je pravzaprav digitalna transformacija? Za mnoge je to nekaj abstraktnega in splošnega, kako jim to pojasniti s preprostimi besedami?
Digitalno transformacijo vidim kot nove poslovne priložnosti, ki jih običajno omogočajo tehnologija in tehnološke inovacije, te pa sprožajo in spodbujajo poslovne inovacije, inovacije poslovnih procesov in modelov ter organizacije in sodelovanja.
Ali je digitalna transformacija nekaj, kar je podjetjem na voljo, ali nekaj, kar je zanje nujno?
Leta 2020 bo polovica vseh prihodkov izvirala iz digitalnih poslovnih modelov ali kanalov, torej je očitno nuja, ki se ji ne moremo izogniti. Vprašanje je, kako dobro se bomo na to pripravili. Različne panoge bo to zajelo v malenkost različnih časovnih obdobjih, tudi zato, ker so v različnih razvojnih ciklih in ker imajo kupci za različne panoge različna pričakovanja - to vidimo že danes.
Povezovanje velikih in majhnih, novih in ustaljenih podjetij je eden od glavnih vzvodov za hiter razvoj, inoviranje in prilagajanje tempu, ki ga narekuje digitalizacija.
Kje so do zdaj prišli najdlje?
Na razvitejših trgih, kot je Slovenija, so nekatere panoge že zelo digitalizirane in to dviguje raven pričakovanja tudi pri drugih panogah …
.. toda spletna prodaja je najbrž zgolj vrh ledene gore digitalne transformacije. Kje še se lahko jasno vidijo učinki digitalne transformacije?
Največje priložnosti digitalne transformacije so predvsem notranje transformacije podjetij. Govori se ves čas o Uberju, Facebooku in podobnih, a vsa ta polno digitalna oziroma spletna podjetja predstavljajo zgolj majhen del gospodarstva.
Za polovico slovenskih podjetij so digitalna znanja in veščine pomembno ali zelo pomembnih merilo pri odločanju o zaposlovanju ali napredovanju že zaposlenih.
Večji del gospodarstva so še vedno tradicionalne industrije, ki lahko digitalno transformacijo izkoristijo za hitrejše delo, pocenitev procesov, inovacije, približevanje kupcev, povezave s partnerji, razvijalci, kupci … Tu je priložnost veliko večja.
Različne panoge bo digitalna transformacija zajela v malenkost različnih časovnih obdobjih, tudi zato, ker so v različnih razvojnih ciklih in ker imajo kupci za različne panoge različna pričakovanja."
Ali je bolj smiselno reformirati tradicionalne načine poslovanja ali vzpostaviti povsem na novo prenovljene načine poslovanja?
Transformacija je nujnost, postavitev na novo pa je eden od modelov transformacije. Postavitev na novo je primerna predvsem za nova podjetja, ki že od začetka želijo delovati globalno, kajti digitalizacija je danes gonilo globalizacije.
V naslednjih petih letih bo digitalizacija dosegla 70 odstotkov celotnega učinka poslovanja podjetij – veliko podjetij ne dojema, kako hitro bo to raslo iz današnjih skoraj zanemarljivih vrednosti.
Globalizacija v tradicionalnem pomenu se je nekoliko upočasnila zaradi krize pretoka kapitala, a jo digitalizacija spet spodbuja. Danes lahko od začetka merimo na globalni trg.
"Največje priložnosti digitalne transformacije so predvsem notranje transformacije podjetij. Govori se ves čas o Uberju, Facebooku in podobnih, a vsa ta polno digitalna oziroma spletna podjetja predstavljajo zgolj majhen del gospodarstva."
Opravili ste raziskavo o slovenskih podjetjih, natančneje o njihovih pogledih na digitalno transformacijo. Kako ste jo izvedli?
Zajeli smo več kot 200 slovenskih podjetij različnih velikosti in panog. To je bila spletna anketa, ki smo jo naslovili odločevalcem v podjetjih, torej članom uprave, vodstvenim kadrom. Pomemben del vprašalnika se nanaša na strategijo in nas je zanimal ta krovni pogled.
Kaj so bile ključne ugotovitve?
Večina podjetij, več kot 85 odstotkov, digitalno transformacijo ima na svojem dnevnem redu, a ni še vidnega učinka niti na prihodkovni niti na stroškovni strani. Lahko rečemo, da so še v pripravi, da o tem razpravljajo, da so pripravili prve strategije in jih v nekaterih delih morda že implementirajo, a učinki še niso postali pomemben del njihovega poslovanja.
V tujini že 90 odstotkov podjetij verjame, da se bodo zaradi digitalizacije profili zaposlenih zelo spremenili in da bodo nujne prilagoditve.
Približno četrtina podjetij ima svoje digitalne strategije, ki je bodisi samostojen dokument bodisi del njihove celotne strategije. Velik, pravzaprav prevelik del podjetij nima v rokah svoje implementacije, saj jih je več kot 40 odstotkov zaupalo zunanjemu izvajalcu. Prevladujoče mnenje podjetij je tudi strah pred prihodnostjo – med pet in 15 odstotki jih pričakuje upad prihodkov …
"Nekatera podjetja bodo neizogibno umrla hitro, dobesedno čez noč, ker bodo izgubila svoje kupce. Kupci, ne samo končni porabniki, že zdaj v kateremkoli trenutku in takoj pričakujejo odlično storitev, ostala bodo tista podjetja, ki bodo to zmožna zagotoviti v celotni svoji verigi."
Koliko je za ta strah odgovorna digitalizacija?
Polovica tistih, ki jim bo po pričakovanjih upadel prihodek, to že opaža – in prav zaradi digitalne transformacije, katere del je večja transparentnost poslovanja in posledično pritisk na stroške in cene ter njihovo nižanje. Novi poslovni modeli, ki jih prinaša digitalizacija, hkrati dajejo več priložnosti tudi manjšim podjetjem, ki tako brez velikih investicij lahko začnejo najedati nekdanje prihodke velikih podjetij.
Podjetja se morajo najprej vprašati, kako povezati digitalno strategijo in kakšno vrednost jim bo to prineslo, morajo razumeti in vedeti, zakaj to delajo.
Najboljše ideje ne zahtevajo vedno velikih naložb. Pomembno je, da približno četrtina podjetij pričakuje, da jim bo digitalizacija prinesla večje prihodke.
"Najbolj pripravljene panoge, podjetja, ki so dosegla največji indeks pri digitalni transformaciji, so, razumljivo, s področja informacijskih tehnologij, prav tako tudi telekomunikacije, mediji in finančne storitve."
Kako se vedenje slovenskih podjetij primerja s tistimi v tujini?
Zelo podobno. Povsod je premalo usmeritve na izvedbo. Velikokrat se podjetja zaletijo v neke navzven bleščeče projekte in prijeme, ob tem pa spregledajo prave notranje priložnosti, kot so napredne analitike, povezovanja …
Izbrati je treba predvsem tiste poslovne priložnosti digitalizacije, ki jih bodo najbolj diferencirale. Pomembne so hitre reakcije, napake niso nič slabega, če se iz njih podjetja učijo in jih ne ponavljajo.
Podjetja ne morejo biti najpametnejša za vse, a z digitalizacijo se je preprosto povezati z nekom na drugem koncu sveta, ki ta znanja imajo. Podjetja v Sloveniji se premalo povezujejo, ne iščejo znanj, se ne odpirajo, vse še vedno radi delajo pri sebi v prepričanju, da vse znajo sami.
Ali je to ena od največjih ovir slovenskih podjetij na poti digitalizacije?
Videli smo, da nekateri prijemi pri implementaciji niso usklajeni s tistimi v tujini. Medtem ko se v tujini partnersko povezuje okrog 70 odstotkov podjetij, je ta delež pri nas le okrog 30 odstotkov.
Pri 30 odstotkih podjetij se več kot desetina proračuna namenja digitalnim pobudam, pri vrhu so ponudniki finančnih storitev.
Sodelovanje je eno od močnejših orodij, kako biti uspešen pri digitalizaciji, pa tega ne uporabljajo dovolj. Še večja ovira je pomanjkanje vizije – veliko je pobud, ki niso usklajene, nimajo merljivih ciljev, ki bi jih zasledovali.
"Menim, da bi digitalna strategija morala biti del celotne strategije. Ni potrebno, da je to neka ločena strategija, kar smo videli, da velikokrat pri slovenskih podjetjih je."
Kdo bi moral biti nosilec ali vsaj usmerjevalec digitalizacije v podjetjih?
Menim, da bi morala biti digitalna strategija del celotne strategije. Ni potrebno, da je to neka ločena strategija, kar smo videli, da velikokrat pri slovenskih podjetjih je. To ni dobro, ker se vzpostavljata dve vzporedni kulturi.
Polovica slovenskih podjetij se ne zaveda, koliko njihovih zaposlenih je vpletenih v digitalne pobude, saj so te neurejene, nepovezane, brez vodstva in nimajo jasnega cilja.
Pričakuje se, da se bo v naslednjih treh letih število članov uprave slovenskih podjetij, ki bodo odgovorni za digitalno strategijo, podvojilo. Danes je še vedno malo slovenskih podjetij, kjer bi bil nek član uprave neposredno zadolžen za digitalno strategijo.
Ali slovenska podjetja digitalizacijo doživljajo kot izziv ali kot nujno breme?
Vsi vedo, da ta sprememba, ta val prihaja. Samo od njih je odvisno, ali bo za njih to priložnost ali nevarnost. Čuti se, da mnogi to vendarle doživljajo kot grožnjo – morda zaradi neznanja. Digitalizacija ni vedno povezana z velikimi naložbami, a imeti jasne cilje je nujno!
Ali ste zaznali kakšne pomembne razlike med različnimi panogami?
Najbolj pripravljene panoge, podjetja, ki so dosegla največji indeks pri digitalni transformaciji, so, razumljivo, s področja informacijskih tehnologij, prav tako tudi telekomunikacije, mediji in finančne storitve. Na nasprotnem koncu so gradbeništvo in tradicionalna proizvodna podjetja, na primer v metalurgiji, kemiji, ki prav tako imajo ogromno notranjih priložnosti, ki jih še niso prepoznali.
Kako se bodo pričakovanja digitalizacije spremenila v petih letih?
Nekatera podjetja bodo neizogibno umrla hitro, dobesedno čez noč, ker bodo izgubila svoje kupce. Kupci, ne samo končni porabniki, že zdaj v kateremkoli trenutku in takoj pričakujejo odlično storitev, ostala bodo tista podjetja, ki bodo to zmožna zagotoviti v celotni svoji verigi. Pomembno bo znati hitro se prilagoditi.
Pobude je treba spremljati na tedenskih ali mesečnih ravneh in jih, če ne učinkujejo, ugasniti. Letni načrti in letno spremljanje preprosto niso več dovolj odzivni.
V Sloveniji bo čez pet let, čez dve leti morda še ne, trg precej drugačen, v razvitejših okoljih pa se bo spremenil že prej. To je spet priložnost za slovenska podjetja z odprtimi pogledi in miselnostjo čez mejo, tisti, ki bodo samo čakali in samo gledali, kdo bo z neko svojo idejo prišel na trg, ne bodo preživeli.
2