Matic Tomšič

Nedelja,
16. 4. 2017,
15.05

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,53

Natisni članek

Natisni članek

nedeljska znanost znanost velika noč

Nedelja, 16. 4. 2017, 15.05

7 let, 1 mesec

Deset ljudi, ki so preživeli nemogoče

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,53

To so resnične zgodbe redkih posameznikov, ki so kljub strašljivim poškodbam oziroma praktično brezizhodnemu položaju ogoljufali smrt. Nekateri so se izkazali za medicinske čudeže, drugi so imeli preprosto le neznansko srečo, tretji pa so morali za svoje preživetje marsikaj pretrpeti.

Phineas Gage

Američan Gage, ki je bil v 19. stoletju delovodja pri postavljanju železniških tirov, velja za enega največjih dokumentiranih medicinskih čudežev vseh časov. Leta 1848, ko je bil star 25 let, se mu je čez glavo od spodaj navzgor zarila dolga ošpičena kovinska palica in mu uničila velik del sprednjega možganskega režnja, vzela pa mu je tudi levo oko. Ne le da je dogodek preživel, živel je še naslednjih 12 let (umrl je leta 1860 pri 37 letih), a kot so njegovo stanje opisali prijatelji, "ne kot Phineas Gage, temveč nekdo drug". Nesreča, ki je močno poškodovala njegove možgane, je namreč povzročila velike spremembe v njegovi osebnosti.  | Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Američan Gage, ki je bil v 19. stoletju delovodja pri postavljanju železniških tirov, velja za enega največjih dokumentiranih medicinskih čudežev vseh časov. Leta 1848, ko je bil star 25 let, se mu je čez glavo od spodaj navzgor zarila dolga ošpičena kovinska palica in mu uničila velik del sprednjega možganskega režnja, vzela pa mu je tudi levo oko. Ne le da je dogodek preživel, živel je še naslednjih 12 let (umrl je leta 1860 pri 37 letih), a kot so njegovo stanje opisali prijatelji, "ne kot Phineas Gage, temveč nekdo drug". Nesreča, ki je močno poškodovala njegove možgane, je namreč povzročila velike spremembe v njegovi osebnosti. Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Sodobni grafični prikaz poti železne palice skozi lobanjo Phineasa Gaga.  | Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Sodobni grafični prikaz poti železne palice skozi lobanjo Phineasa Gaga. Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Vir


Greg Rasmussen

Britanski okoljevarstvenik Greg Rasmussen je leta 2003 s športnim letalom strmoglavil sredi afriške savane in si obe nogi poškodoval tako hudo, da sta bili na otip kot vreči, polni drobcev kosti in drugega tkiva. Na rešitev je čakal 36 ur, vmes pa je odganjal napadalne hijene, leve in celo slone. Zdravniki zaradi njegovih poškodb niso mogli verjeti, da je preživel več kot eno uro. Rasmussen je nato prestal več kot sto operacij, ki so mu povrnile sposobnost hoje, a je plačal ceno - njegove noge so danes nekaj centimetrov krajše kot pred nesrečo.  | Foto: Safaritalk.net Britanski okoljevarstvenik Greg Rasmussen je leta 2003 s športnim letalom strmoglavil sredi afriške savane in si obe nogi poškodoval tako hudo, da sta bili na otip kot vreči, polni drobcev kosti in drugega tkiva. Na rešitev je čakal 36 ur, vmes pa je odganjal napadalne hijene, leve in celo slone. Zdravniki zaradi njegovih poškodb niso mogli verjeti, da je preživel več kot eno uro. Rasmussen je nato prestal več kot sto operacij, ki so mu povrnile sposobnost hoje, a je plačal ceno - njegove noge so danes nekaj centimetrov krajše kot pred nesrečo. Foto: Safaritalk.net

Vir


Frane Selak

Frane Selak je nekoč dobil vzdevek "najnesrečnejši človek na svetu". Danes 87-letni Hrvat se je s smrtjo srečal kar sedemkrat, prvič leta 1962 v iztirjenju vlaka, ki je vzelo 17 življenj. Nato je padel iz letala in filmsko pristal v kopici sena, bil udeležen v nesreči avtobusa, ki je zapeljal v reko, dvakrat se je znašel v gorečem avtomobilu, ki je enkrat celo eksplodiral, najbrž smrtonosnemu čelnemu trčenju s tovornjakom pa se je izognil tako, da je s svojim avtomobilom zapeljal v prepad. V Zagrebu ga je zbil tudi avtobus. Nagrado za vse, kar je pretrpel, je Selak dobil leta 2003, ko je na hrvaški loteriji zadel glavni dobitek v višini okrog 800 tisoč evrov. Denar je razdelil med družino in prijatelje in se odločil, da bo še naprej živel skromno. | Foto: Frane Selak je nekoč dobil vzdevek "najnesrečnejši človek na svetu". Danes 87-letni Hrvat se je s smrtjo srečal kar sedemkrat, prvič leta 1962 v iztirjenju vlaka, ki je vzelo 17 življenj. Nato je padel iz letala in filmsko pristal v kopici sena, bil udeležen v nesreči avtobusa, ki je zapeljal v reko, dvakrat se je znašel v gorečem avtomobilu, ki je enkrat celo eksplodiral, najbrž smrtonosnemu čelnemu trčenju s tovornjakom pa se je izognil tako, da je s svojim avtomobilom zapeljal v prepad. V Zagrebu ga je zbil tudi avtobus. Nagrado za vse, kar je pretrpel, je Selak dobil leta 2003, ko je na hrvaški loteriji zadel glavni dobitek v višini okrog 800 tisoč evrov. Denar je razdelil med družino in prijatelje in se odločil, da bo še naprej živel skromno.

Vir


Anatoli Bugorski

Ruski znanstvenik Anatoli Bugorski je do zdaj edini človek, ki je preživel bližnje srečanje s protonskim žarkom. Bugoski je delal na največjem pospeševalniku delcev v Sovjetski zvezi. Leta 1978 je glavo potisnil v pospeševalnik, da bi preveril komponento, ki je povzročala težave. To bi moral biti rutinski poseg, a je odpovedal eden od varnostnih mehanizmom in pospeševalnik, natančneje snop protonov, ki je potoval s hitrostjo blizu svetlobne, mu je naluknjal glavo. "Videl sem samo belo, svetlo je bilo kot tisoč sonc, nato pa nič. Bolelo ni," je dogodek kasneje opisal Bugorski. Znanstvenik je nesrečo, v kateri je utrpel paralizo leve strani obraza in izgubo sluha v levem ušesu, preživel brez bistvenih posledic, pa čeprav bi ga moral žarek po vseh zakonitostih fizike in medicine ubiti. Bugorski je še vedno živ, letos bo star 75 let.  | Foto: Ruski znanstvenik Anatoli Bugorski je do zdaj edini človek, ki je preživel bližnje srečanje s protonskim žarkom. Bugoski je delal na največjem pospeševalniku delcev v Sovjetski zvezi. Leta 1978 je glavo potisnil v pospeševalnik, da bi preveril komponento, ki je povzročala težave. To bi moral biti rutinski poseg, a je odpovedal eden od varnostnih mehanizmom in pospeševalnik, natančneje snop protonov, ki je potoval s hitrostjo blizu svetlobne, mu je naluknjal glavo. "Videl sem samo belo, svetlo je bilo kot tisoč sonc, nato pa nič. Bolelo ni," je dogodek kasneje opisal Bugorski. Znanstvenik je nesrečo, v kateri je utrpel paralizo leve strani obraza in izgubo sluha v levem ušesu, preživel brez bistvenih posledic, pa čeprav bi ga moral žarek po vseh zakonitostih fizike in medicine ubiti. Bugorski je še vedno živ, letos bo star 75 let.

Vir


Anna Bagenholm

Švedska zdravnica Anna Bagenholm je leta 1999 padla v ledeno mrzlo vodo, iz katere so jo rešili šele po 80 minutah. Telo se ji je medtem zaradi izredno nizke telesne temperature izklopilo, a se je po desetih dneh v bolnišnici čudežno prebudila. Do danes je Bagenholmova edini odrasel človek, ki je preživel tako ekstremno podhladitev.  | Foto: Švedska zdravnica Anna Bagenholm je leta 1999 padla v ledeno mrzlo vodo, iz katere so jo rešili šele po 80 minutah. Telo se ji je medtem zaradi izredno nizke telesne temperature izklopilo, a se je po desetih dneh v bolnišnici čudežno prebudila. Do danes je Bagenholmova edini odrasel človek, ki je preživel tako ekstremno podhladitev.

Preberite celotno zgodbo o čudežnem preživetju Anne Bagenholm.


Ron Hunt

Ameriški gradbenik Ron Hunt je leta 2003 padel z lestve z obrazom naprej, njegov padec pa je ublažil velikanski sveder delujočega vrtalnega stroja, na katerega se je Hunt nasadil točno z desnim očesom. Sveder se je prebil skozi Ronove možgane in izstopil na zadnjem delu lobanje. To je resnična fotografija rentgenskega pregleda Huntove glave.  | Foto: Ameriški gradbenik Ron Hunt je leta 2003 padel z lestve z obrazom naprej, njegov padec pa je ublažil velikanski sveder delujočega vrtalnega stroja, na katerega se je Hunt nasadil točno z desnim očesom. Sveder se je prebil skozi Ronove možgane in izstopil na zadnjem delu lobanje. To je resnična fotografija rentgenskega pregleda Huntove glave.

Ron, ki je bil v šoku, se je po pomoč odpravil v bolnišnico, kjer so mu sveder iz glave odstranili tako, kot je prišel vanjo - odvrteli so ga iz Ronove lobanje. Hunt je bil ves čas pri zavesti, a pod vplivom morfija, ki mu je blažil bolečine. Možakar je nesrečo prestal presenetljivo dobro - izgubil je sicer desno okno, delovanje njegovih možganov pa je večinoma ostalo nespremenjeno. Še najbolj jo je skupila njegova denarnica, saj Ronovo zdravstveno zavarovanje ni pokrivalo tovrstnih poškodb, zato je stroške nadaljnjega zdravljenja in rehabilitacije nosil sam.  | Foto: Ron, ki je bil v šoku, se je po pomoč odpravil v bolnišnico, kjer so mu sveder iz glave odstranili tako, kot je prišel vanjo - odvrteli so ga iz Ronove lobanje. Hunt je bil ves čas pri zavesti, a pod vplivom morfija, ki mu je blažil bolečine. Možakar je nesrečo prestal presenetljivo dobro - izgubil je sicer desno okno, delovanje njegovih možganov pa je večinoma ostalo nespremenjeno. Še najbolj jo je skupila njegova denarnica, saj Ronovo zdravstveno zavarovanje ni pokrivalo tovrstnih poškodb, zato je stroške nadaljnjega zdravljenja in rehabilitacije nosil sam.

Vir


Vesna Vulović

Vesna Vulović je bila jugoslovanska stevardesa, ki je leta 1972 po eksploziji potniškega letala DC-9 nad Češkoslovaško v repu letala preživela padec z višine več kot deset kilometrov. Po nesreči je bila 27 dni v komi - imela je počeno lobanjo, dve zlomljeni in eno zdrobljeno vretence, zlomljeni obe nogi. Ko se je prebudila iz kome, je bila še nekaj mesecev paralizirana od pasu navzdol, bolnišnico pa je zapustila šele po 16 mesecih. Vulovićeva, ki je umrla decembra lani, je tudi nosilka Guinnessovega svetovnega rekorda za preživet padec brez padala z največje višine.  |  Foto: Guinnessova knjiga rekordov | Foto: Vesna Vulović je bila jugoslovanska stevardesa, ki je leta 1972 po eksploziji potniškega letala DC-9 nad Češkoslovaško v repu letala preživela padec z višine več kot deset kilometrov. Po nesreči je bila 27 dni v komi - imela je počeno lobanjo, dve zlomljeni in eno zdrobljeno vretence, zlomljeni obe nogi. Ko se je prebudila iz kome, je bila še nekaj mesecev paralizirana od pasu navzdol, bolnišnico pa je zapustila šele po 16 mesecih. Vulovićeva, ki je umrla decembra lani, je tudi nosilka Guinnessovega svetovnega rekorda za preživet padec brez padala z največje višine. | Foto: Guinnessova knjiga rekordov

Vir


Aron Ralston

Ameriškemu pohodniku Aronu Ralstonu je leta 2003 med raziskovanjem narave v zvezni državi Utah desno roko ukleščila velikanska skala in ga ujela v kanjonu sredi neobljudene divjine. Ralston ni nikomur povedla, da gre na izlet, prav tako ni mogel na noben način poklicati na pomoč. Po petih dneh čakanja na morebitno rešitev je sprejel pomembno odločitev, ki mu je na koncu rešila življenje - zanalašč si je nekako zlomil desno roko in jo nato amputiral s topim petcentimetrskim žepnim nožem. "Takšnim, kot ga dobiš v pralnem prašku," je kakovost noža kasneje opisal Ralston. Reševalci so ga nato s pomočjo nizozemske družine, na katero je naletel po odhodu iz kanjona, našli po štirih urah.  | Foto: Reuters Ameriškemu pohodniku Aronu Ralstonu je leta 2003 med raziskovanjem narave v zvezni državi Utah desno roko ukleščila velikanska skala in ga ujela v kanjonu sredi neobljudene divjine. Ralston ni nikomur povedla, da gre na izlet, prav tako ni mogel na noben način poklicati na pomoč. Po petih dneh čakanja na morebitno rešitev je sprejel pomembno odločitev, ki mu je na koncu rešila življenje - zanalašč si je nekako zlomil desno roko in jo nato amputiral s topim petcentimetrskim žepnim nožem. "Takšnim, kot ga dobiš v pralnem prašku," je kakovost noža kasneje opisal Ralston. Reševalci so ga nato s pomočjo nizozemske družine, na katero je naletel po odhodu iz kanjona, našli po štirih urah. Foto: Reuters

Po izkušnji Arona Ralstona so leta 2010 posneli tudi film z naslovom 127 ur - toliko časa je Ralston namreč prebil ujet v kanjonu.  | Foto: Reuters Po izkušnji Arona Ralstona so leta 2010 posneli tudi film z naslovom 127 ur - toliko časa je Ralston namreč prebil ujet v kanjonu. Foto: Reuters

Vir


Roy Sullivan

Roy Sullivan je bil varuh narodnega parka Shenandoah v ameriški zvezni državi Virginija. Sullivan ima Guinnessov svetovni rekord - bil je namreč človek, v katerega je največkrat udarila strela. Z elektriko z neba se je Roy srečal kar sedemkrat in vsakič, tudi zadnjič, preživel. Umrl je leta 1983 pri starosti 71 let, domnevno naj bi storil samomor zaradi neuslišane ljubezni. Na fotografiji Roy Sullivan s klobukom, ki mu ga je naluknjala strela.  | Foto: Guinnessova knjiga rekordov | Foto: Roy Sullivan je bil varuh narodnega parka Shenandoah v ameriški zvezni državi Virginija. Sullivan ima Guinnessov svetovni rekord - bil je namreč človek, v katerega je največkrat udarila strela. Z elektriko z neba se je Roy srečal kar sedemkrat in vsakič, tudi zadnjič, preživel. Umrl je leta 1983 pri starosti 71 let, domnevno naj bi storil samomor zaradi neuslišane ljubezni. Na fotografiji Roy Sullivan s klobukom, ki mu ga je naluknjala strela. | Foto: Guinnessova knjiga rekordov

Vir


Louis Zamperini (in Russel Phillips)

Zamperini je leta 1936 nastopal na olimpijskih igrah v Berlinu, po začetku druge svetovne vojne pa se je šel na strani ZDA borit proti Japoncem. Leta 1943 je bombnik B-24 z enajstimi člani posadke, med katerimi je bil tudi Zamperini, strmoglavil sredi Tihega oceana skoraj 1.500 kilometrov stran od Havajev. Nesrečo so preživeli Zamperini in še dva soborca. Znašli so se na dveh zasilnih čolničkih, ki so jih obkrožali zelo agresivni morski psi. Možje so bili žejni in stradali - jedli so mimoleteče albatrose, ki so jih potolkli z vesli. | Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Zamperini je leta 1936 nastopal na olimpijskih igrah v Berlinu, po začetku druge svetovne vojne pa se je šel na strani ZDA borit proti Japoncem. Leta 1943 je bombnik B-24 z enajstimi člani posadke, med katerimi je bil tudi Zamperini, strmoglavil sredi Tihega oceana skoraj 1.500 kilometrov stran od Havajev. Nesrečo so preživeli Zamperini in še dva soborca. Znašli so se na dveh zasilnih čolničkih, ki so jih obkrožali zelo agresivni morski psi. Možje so bili žejni in stradali - jedli so mimoleteče albatrose, ki so jih potolkli z vesli. Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Po 27 dneh na odprtem morju se je na obzorju pojavila rešitev - letalo! A šlo je za japonski bombnik, ki je opazil, da pod njim plujejo zavezniški vojaki, in nanje začel stresati bombe. Možje so srečanje preživeli, a trojica je po nekaj dneh postala duet - eden od Zamperinijevih kolegov je umrl po 33 dneh. | Foto: Thinkstock Po 27 dneh na odprtem morju se je na obzorju pojavila rešitev - letalo! A šlo je za japonski bombnik, ki je opazil, da pod njim plujejo zavezniški vojaki, in nanje začel stresati bombe. Možje so srečanje preživeli, a trojica je po nekaj dneh postala duet - eden od Zamperinijevih kolegov je umrl po 33 dneh. Foto: Thinkstock

Po 47 dneh sta Zamperini in preživeli soborec Russell Phillips dosegla kopno, natančneje Marshallove otoke. A sreča se jima še ni nasmehnila, saj sta praktično zakorakala v japonsko taborišče za vojne ujetnike. Zamperini in Phillips sta v japonskem ujetništvu preživela še dve leti in pol ter v tem času prestajala pretepanje, mučenje, zasliševanje, stradanje. Zamparini je umrl julija 2014, Phillips pa decembra 1998. Po Zamperinijevi zgodbi so leta 2014 posneli film Unbroken (Nezlomljiv).  | Foto: Po 47 dneh sta Zamperini in preživeli soborec Russell Phillips dosegla kopno, natančneje Marshallove otoke. A sreča se jima še ni nasmehnila, saj sta praktično zakorakala v japonsko taborišče za vojne ujetnike. Zamperini in Phillips sta v japonskem ujetništvu preživela še dve leti in pol ter v tem času prestajala pretepanje, mučenje, zasliševanje, stradanje. Zamparini je umrl julija 2014, Phillips pa decembra 1998. Po Zamperinijevi zgodbi so leta 2014 posneli film Unbroken (Nezlomljiv).

Vir