Matic Tomšič

Nedelja,
26. 2. 2017,
14.35

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,23

2

Natisni članek

Natisni članek

top 10 nedeljska znanost znanost

Nedelja, 26. 2. 2017, 14.35

7 let, 1 mesec

Deset ljudi, ki so imeli prav, a jih nihče ni hotel poslušati

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,23

2

Na priljubljenem spletnem forumu Reddit je neki uporabnik eno najbolj branih razprav začel z vprašanjem: Kdo si zasluži nagrado za 'Glej ga zlomka, imel je prav'? To je nekaj oseb, ki si jo po mnenju uporabnikov Reddita zaslužijo najbolj.

Harry Markopolos

Harry Markopolos | Foto: Reuters Harry Markopolos Foto: Reuters

Zasebni preiskovalec finančnih prevar Harry Markopolos je ameriško Komisijo za vrednostne papirje in borzo (SEC) med letoma 2000 in 2005 večkrat opozoril na dejstvo, da je investicijski sklad Bernard L. Madoff Investment Securities pravzaprav Ponzijeva shema.

SEC ga ni poslušal, ko pa so sinovi Bernarda Madoffa leta 2008 stopili v stik z ameriško obveščevalno agencijo FBI in jih opozorili na dejavnosti svojega očeta, se je izkazalo, da je Markopolos opozarjal na največjo Ponzijevo shemo v zgodovini sveta.

Bernard Madoff je bil leta 2009 obsojen na 150-letno zaporno kazen brez možnosti pomilostitve, kar pomeni, da bo zagotovo umrl v zaporu. | Foto: Reuters Bernard Madoff je bil leta 2009 obsojen na 150-letno zaporno kazen brez možnosti pomilostitve, kar pomeni, da bo zagotovo umrl v zaporu. Foto: Reuters

Ignaz Semmelweis

Ignaz Semmelweis je bil madžarski zdravnik v 19. stoletju, ki je predlagal, da bi si zdravniki bolj pogosto morali umivati roke.

Ignaz Semmelweis  |  Foto: NPR | Foto: Ignaz Semmelweis | Foto: NPR

Med delom v dunajski bolnišnici je Semmelweis namreč opazil, da je precej nosečih žensk po porodih hudo zbolelo, kadar se je z njimi ukvarjal zdravnik, ki je malo prej delal s trupli umrlih pacientov.

Umivanje rok | Foto: Thinkstock Foto: Thinkstock

Semmelweisovim opazkam o neumivanju rok se je zdravniška stroka posmehovala. Utrpel je živčni zlom in pri komaj 47 letih umrl v psihiatrični bolnišnici.

Da je imel Semmelweis prav, sta samo nekaj let po njegovi smrti dokazala znanstvenika Louis Pasteur s svojo teorijo o bakterijah in Joseph Lister, ki je zagovarjal sterilnost pri zdravniških postopkih.


Barry J. Marshall

Barry Marshall | Foto: Barry Marshall

Barry Marshall je avstralski zdravnik, ki je skupaj s stanovskim kolegom Robinom Warrenom v 80. letih prejšnjega stoletja razvil teorijo, da večino želodčnih razjed povzročijo bakterije in ne stres, začinjena hrana ter premočna želodčna kislina.

Marshallovi teoriji so se drugi znanstveniki posmehovali - večina je menila, da bakterije ne morejo preživeti izpostavljenosti želodčni kislini. Kljuboval jim je tako, da je popil celo kolonijo bakterije H. Pylori.

Endoskopski pregled po nekaj dneh je pokazal, da je bakterija naselila njegov želodec in se začela razmnoževati. Dobil je vnetje želodčne sluznice, ki jo je uspešno pozdravil z antibiotiki in dokazal, da je imel prav.

Barry Marshall (levo) je leta 2005 dobil Nobelovo nagrado za medicino. | Foto: Reuters Barry Marshall (levo) je leta 2005 dobil Nobelovo nagrado za medicino. Foto: Reuters

Dmitrij Mendelejev

Dmitrij Mendelejev je bil ruski kemik, ki si je zamislil in napisal prvo različico periodnega sistema. Na njem je pustil precej praznega prostora, saj je sklepal, da bo sčasoma odkritih več in več kemijskih elementov.

Dmitrij Mendelejev | Foto: Getty Images Dmitrij Mendelejev Foto: Getty Images

Mendelejevu so se posmehovali - znanstvena stroka v poznem 19. stoletju ni verjela, da sploh obstajajo neodkriti elementi. A v naslednjih dvajsetih letih so jih drugi kemiki odkrili kar nekaj in zapolnili prazen prostor na periodnem sistemu Mendelejeva.


Ernest Hemingway

Ernest Hemingway | Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Ernest Hemingway Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Slavni ameriški pisatelj je v zadnjih letih svojega življenja postal paranoičen - trdil je, da mu ameriška vlada sledi in prisluškuje. Paranoja ga je nazadnje tudi pogubila, leta 1961 je naredil samomor.

Pozneje se je izkazalo, da je imel prav - ameriška obveščevalna agencija FBI se je za Hemingwaya začela zanimati že med drugo svetovno vojno.

Njihovo pozornost je med hladno vojno nato pritegnil zato, ker je večkrat obiskal Kubo, zaveznico Sovjetske zveze, in se srečal tudi s Fidelom Castrom. FBI je imela na Kubi celo agenta pod krinko, ki je sledil Hemingwayu.


Kotaku Vamura

Kotaku Vamura je bil med letoma 1947 in 1987 župan japonskega mesteca Fudai. Vamura je leta 1972 podpisal odlok o gradnji protipoplavne zaščite, ki bi mesto v primeru res visokih valov ali visoke plime ohranila suho.

Cena gradnje protipoplavnih vrat je bila za majhno mesto astronomska - danes bi stala okrog 30 milijonov evrov. Vamura je bila zaradi investicije, ki se je takrat zdela nepotrebna, zelo pogosto, tudi po smrti leta 1987, tarča kritik.

Protipoplavna zaščita pred mestom Fudai. | Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Protipoplavna zaščita pred mestom Fudai. Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Dolga leta po smrti župana Vamure, natančneje 11. marca 2011, je japonsko otočje stresel potres magnitude 9.0 po Richterjevi lestvici.

Sledil mu je cunami, ki je opustošil vzhodno obalo severnega dela japonskega otoka Honšu.

Japonsko mesto Mijako, 11. marec 2011. | Foto: Reuters Japonsko mesto Mijako, 11. marec 2011. Foto: Reuters

Pod vodo in uničeni so bili praktično vsi obalni kraji - razen mesteca Fudai, ki ga je obvarovala protipoplavna zaščita župana Vamure.


Lindy Chamberlain

Novozelandka Lindy Chamberlain je bila v Avstraliji leta 1982 obsojena na zaporno kazen, ker naj bi leta 1980 med kampiranjem v avstralski divjini umorila svojo devetletno hčer Azario. Chamberlainova je medtem ves čas, tudi po obsodbi, trdila, da je Azario iz šotora odnesel dingo, avstralski divji pes.

Lindy in Michael Chamberlain. | Foto: Reuters Lindy in Michael Chamberlain. Foto: Reuters

Najbolj odmeven primer v zgodovini avstralskega sodstva je dobil nepričakovan zasuk februarja 1986, ko so v bližini mesta, kjer je Chamberlainova kampirala z možem in hčerko, odkrili brlog dingov, pred njim pa oblačila, ki jih je ob izginotju nosila Azaria.

Chamberlainovo so nemudoma izpustili iz zapora, avstralska vlada pa ji je za krivično prestajanje zaporne kazni plačala odškodnino v višini več kot milijon evrov.


Greg LeMond

Profesionalni kolesar Greg LeMond, zmagovalec treh kolesarskih dirk po Franciji (Tour de France), je mednarodno kolesarsko skupnost večkrat opozoril, da Lance Armstrong zmaguje s pomočjo nedovoljenih poživil.

Greg LeMond | Foto: Reuters Greg LeMond Foto: Reuters

LeMond je postal tarča posmeha. Armstrong ni le odličen kolesar, temveč tudi heroj, ki je premagal raka - kako si ga neki LeMond drzne omalovaževati! Zaradi svoje neomajnosti je LeMond izgubil več milijonov vredno sponzorsko pogodbo s proizvajalcem koles Trek, nehali so ga tudi vabiti na dirke.

Da je imel LeMond prav, se je izkazalo leta 2012, ko je ameriška antidopinška agencija USADA sklenila, da si je Armstrong res pomagal z nedovoljenimi poživili.

Armstrong prvič javno prizna, da je uporabljal doping:


Rick Rescorla

Nekdanji ameriški vojak Rescorla je na prelomu tisočletja delal kot vodja varnostne službe za banko Morgan Stanley v južnem stolpu Svetovnega trgovinskega centra (WTC).

Rick Rescorla | Foto: Rick Rescorla

Rescorla je pravilno predvidel, da bi WTC lahko bil tarča obširnega terorističnega napada, in naredil načrt za evakuacijo stolpnice v primeru tovrstne katastrofe.

Oporekal mu sicer ni nihče, a praktično noben Američan tudi ni verjel, da bi teroristi na isti lokaciji udarili dvakrat. Pred WTC je leta 1993 namreč že eksplodirala bomba. Umrlo je šest ljudi, poškodovanih pa je bilo več kot tisoč.

11. septembra 2001, ko sta v stolpnici WTC trčili potniški letali, je Rescorla načrt uporabil v praksi in v južnem nebotičniku organiziral evakuacijo več kot 2.500 ljudi. Sam je ni preživel. | Foto: Reuters 11. septembra 2001, ko sta v stolpnici WTC trčili potniški letali, je Rescorla načrt uporabil v praksi in v južnem nebotičniku organiziral evakuacijo več kot 2.500 ljudi. Sam je ni preživel. Foto: Reuters

Ferdinand Foch

Foch je bil vrhovni vojaški poveljnik zaveznikov med prvo svetovno vojno, ki se je končala 11. novembra 1918.

Ferdinand Foch  |  Foto: Enciklopedija Britannica | Foto: Ferdinand Foch | Foto: Enciklopedija Britannica

28. junija 1919 je sledil podpis Versajske mirovne pogodbe, katere cilj je bil med drugim Nemčiji uzdo zategniti dovoj na tesno, da v prihodnje ne bi mogla več predstavljati nevarnosti za evropski in svetovni mir.

Foch je v Versaillesu opozarjal, da je mirovna pogodba do Nemčije premila, in dejal: "To ni mir. To je premirje, ki bo trajalo dvajset let." Natanko dvajset let in 64 dni pozneje je Nemčija napadla Poljsko in začela drugo svetovno vojno.