Matic Tomšič

Sreda,
9. 3. 2016,
19.12

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

nasvet Windows tehnologija Matic Tomšič

Sreda, 9. 3. 2016, 19.12

7 let, 1 mesec

Ali veste, kako lahko najhitreje in najceneje pospešite svoj računalnik?

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0
Zamenjava navadnega trdega diska (HDD) z diskom SSD je eden najpreprostejših in najcenejših načinov za pospešitev delovanja osebnega računalnika. Zakaj bi moral danes vsak razmisliti o nakupu SSD-ja?

SSD-ji so zelo, zelo hitri Hitrost branja in zapisovanja podatkov je glavna prednost diska SSD v primerjavi z navadnim trdim diskom (HDD). Kot je razvidno iz spodnje primerjave (levo SSD Samsung 850 EVO, desno trdi disk WD Green, ki se vrti s 7.200 obrati na minuto), je SSD od navadnega diska konkretno hitrejši v vseh scenarijih branja in zapisovanja podatkov. Test hitrosti smo opravili s programom CrystalDiskMark.

Za najboljši izkoristek hitrosti je priporočljivo, da je SSD uporabljen kot sistemski disk, kar pomeni, da nanj namestimo operacijski sistem.

Če kupimo takšnega z večjo kapaciteto (kar danes tako kot pred petimi leti ni več znanstvena fantastika, saj so se zelo pocenili), ga lahko uporabljamo tudi za nameščanje programov in iger ter shranjevanje večpredstavnostnih vsebin, do katerih dostopamo najpogosteje.

Hitrejše zaganjanje operacijskega sistema, takojšen dostop do datotek Precej višja hitrost diska SSD v primerjavi z diskom HDD ponuja več pomembnih prednosti, ki jih uporabnik opazi takoj. V prvi vrsti se operacijski sistem po vklopu računalnika namesto v minuti ali še dlje naloži bistveno hitreje. V našem primeru smo s selitvijo Windowsov na SSD pridobili več kot 40 sekund.

Pravi pospeški se nato pokažejo, ko uporabnik požene zahtevno igro ali program za obdelavo grafike oziroma odpre mapo, v kateri je ogromno fotografij.

Aplikacije se odprejo takoj, v mapah s fotografijami se njihovi predogledi naložijo v trenutku. Pogoj za to je seveda, da so programi nameščeni oziroma fotografije shranjene na disku SSD. Nič ropotanja, mletja, pregrevanja SSD-ji v nasprotju s klasičnimi trdimi diski nimajo premikajočih se delov. Za dostop do podatkov pri SSD-jih ni potrebno vrtenje magnetnih plošč in premikanje bralne glave, kar pomeni, da so tihi, se ne pregrevajo in ne povzročajo hrupa (z drugimi besedami – ko uporabnik odpre mapo z datotekami, ne meljejo).

Večja zanesljivost Ker nimajo premikajočih se delov, so diski SSD pri svojem delovanju tudi veliko bolj zanesljivi od HDD-jev, saj pri njih obstaja manj možnosti za spontano mehansko okvaro.

Iz leta v leto postajajo tudi bolj zanesljivi, kar zadeva skladiščenje datotek, saj proizvajalci z izboljšavami tehnologije podaljšujejo cikle branja in pisanja podatkov. Povprečnemu uporabniku zaradi tega sicer ni treba skrbeti, saj bo prej kupil nov SSD, kot pa dosegel kritično točko, na kateri se celice pomnilnika flash zaradi preveč ciklov zapisovanja podatkov izrabijo.

Manjša možnost fizičnih poškodb Še ena mehanska prednost diska SSD. Če uporabniku po nesreči pade iz rok, se morda ne bo poškodoval oziroma škoda ne bo tako velika kot pri trdem disku, kjer se lahko zaradi udarca in vibracij premakne ali zlomi marsikateri sestavni del.

Prostorski prihranek SSD-ji so majhni. Če gledamo zgolj prostornino, ki jo trdi disk HDD zasede v ohišju osebnega računalnika, bi v podoben volumen lahko stlačili približno od tri do pet diskov SSD. Ker so SSD-ji tudi zelo lahki, si uporabnik lahko privošči več svobode pri umeščanju diska v računalnik. Preden smo vanj namestili ustrezen nosilec, je v našem delovnem stroju prvi disk SSD, na primer, več kot eno leto preprosto visel "s stropa".

Diski SSD so zaradi liliputanskih dimenzij v primerjavi s klasičnimi diski sicer idealna izbira tudi za nadgradnjo prenosnega računalnika.

Fragmentacija na hitrost diska SSD ne vpliva tako zelo kot na navaden disk Fragmentacija se v nasprotju s prepričanjem nekaterih pojavlja tudi pri diskih SSD, a ne vpliva na delovanje, ker SSD-ji podatke zaradi drugačne tehnologije privzeto shranjujejo tako, da porabijo čim več fizičnega prostora. Defragmentiranje diskov SSD ni priporočljivo, saj porabi kar nekaj ciklov branja in zapisovanja podatkov, izboljšavo hitrosti pa bo opazil malokdo.

SSD ni več sopomenka za drag Nakup in vgradnja diska SSD je najcenejši hitrostni pospešek za ne več najnovejši osebni računalnik, kar zadeva strojno opremo. Na pospešitev delovnih procesov vpliva bistveno bolj kot dodajanje pomnilnika RAM, ki je sicer razmeroma poceni, a mora biti tudi uporabljen, da je res izkoriščen. Diski SSD so se v zadnjih letih zelo pocenili. V računalnik, na katerem nastaja ta prispevek, smo pred skoraj petimi leti vgradili SSD proizvajalca Intel s kapaciteto 80 gigabajtov (model Intel SSD 320). Cena diska je takrat znašala okrog 200 evrov.

Danes za podoben ali še nižji znesek dobimo disk SSD s kapaciteto 480 ali 500 gigabajtov. 250-gigabajtni Samsung 850 EVO, ki smo ga uporabili v zgornji primerjavi zmogljivosti, pri nas stane okrog sto evrov. Diski s podobno kapaciteto nekaterih drugih proizvajalcev (Kingston in Crucial, na primer) so še cenejši (od 70 do 80 evrov).