Ponedeljek, 24. 9. 2018, 16.25
6 let, 1 mesec
S sodelovanjem gospodarstva in univerze do pomembnih odgovorov za mlade
Ali ste res prepričani, da vas kemija ne bi mogla navdušiti?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,17
Vso lepoto kemije je najlažje začutiti pri eksperimentalnem in laboratorijskem delu.
Kemija ni prav nič grda in dolgovezna, če vam jo le pokažejo in predstavijo na privlačen način. Če že ne v šoli, pa na raznih delavnicah, ki jih praviloma izvajajo pod okriljem univerze in podjetij iz panoge kemije in kemijske tehnologije.
Marsikateremu dijaku omemba kemije ne vzbudi prijetnih občutkov. Morda tudi zato, ker je med rednim poukom tega naravoslovnega predmeta premalo poudarka na življenjskih, praktičnih in otipljivih pogledih, preveč časa pa je posvečenega teoriji, brez povezave z dogodki in dogajanji, ki jih (lahko) opazujemo v vsakdanjem življenju.
Vso lepoto kemije je namreč najlepše in najlažje začutiti pri eksperimentalnem in laboratorijskem delu, ki se – predvsem zaradi finančnih in prostorskih omejitev – le stežka prebije v šolske učilnice in zato številnim učencem ostane nedostopno in neodkrito.
Med rednim poukom kemije je pogosto premalo poudarka na življenjskih, praktičnih in otipljivih pogledih in preveč na teoriji, brez povezave z dogodki in dogajanji, ki jih (lahko) opazujemo v vsakdanjem življenju.
Slovenija kot četrta na svetu
Slovenski učenci in dijaki pa vendarle z zanimanjem izkoristijo priložnosti za pristnejše spoznavanje kemije, ki se jim ponujajo zunaj šole. Tako je na primer v programu Cvetka Epruvetka, ki ga je družba BASF v okviru svoje mednarodnega projekta Kids' Lab šest let izvajala tudi v Sloveniji, sodelovalo 4.500 osnovnošolcev iz vse države.
Ista multinacionalka pa je, tokrat v okviru programa Teens' Lab, naslovila slovenske srednješolce, ki se bodo zvrstili na desetih delavnic, te so za udeležence in njihove šole brezplačne. Poudarek bo, kot pojasnjujejo snovalci programa, prav na povezavah med učno snovjo kemijo in vsakdanjim življenjem.
Slovenija je, za Nemčijo, ZDA in Španijo, komaj četrta država na svetu, kjer BASF izvaja delavnice Teens' Lab.
Poudarek delavnic BASF Teens' Lab, namenjene so srednješolcem, je, kot pojasnjujejo snovalci programa, prav na povezavah med učno snovjo kemijo in vsakdanjim življenjem.
En dan, osem poskusov, 16 neznanih snovi, neprecenljiva izkušnja
Posamezna delavnica traja en šolski dan in je sestavljena iz osmih različnih eksperimentov (fermentacija, plamenske reakcije, ugotavljanje videza, določanje gostote snovi, Benediktov test, topnost snovi v vodi, določanje pH-vrednosti in izdelava krogel iz stiropora), kjer bodo udeleženci obenem z obdelavo rezultatov določili in spoznali 16 neznanih snovi.
Delavnice imajo velik pomen tudi za študente fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, pedagoške fakultete in fakultete za farmacijo, ki jih vodijo, prek njih bodo lahko predali svoje znanje in navdušenje mlajšim generacijam, sami pa bodo dobili priložnost spoznati, kakšno bo njihovo morebitno bodoče delovno mesto.
Že več mesecev pred začetkom so srednje šole iz vseh delov Slovenije razgrabile vseh več kot 250 mest na delavnicah, ki jih izvajajo na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Tovrstne delavnice, ki so pomemben primer sodelovanja gospodarstva in izobraževalnih ustanov, so lahko zelo v pomoč mladim pri iskanju pomembnih odgovorov pred izbiro poti za svoj poklicni razvoj.
Že ta teden tudi 24. Slovenski festival znanosti
Na naslednjo priložnost pa ne bo treba dolgo čakati, saj se že v torek, 25. februarja, prav tako na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, začenja 24. Slovenski festival znanosti, ki bo letos v znamenju narave, človeka in eksperimentov.
Glavna organizatorica Slovenskega festivala znanosti je Slovenska znanstvena fundacija, njeni soustanoviteljici, družba Lek in Univerza v Ljubljani, pa sta tudi soorganizatorici. Na skoraj šestdesetih brezplačnih dogodkih, ki se bodo v treh dneh vrstili tudi na fakulteti za farmacijo, bodo, kot pravi predsednik uprave Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvard Kobal, predvsem mladim dali priložnost, da potešijo svojo radovednost in se zazrejo v prihodnost, pri iskanju odgovorov o možnosti za razvoj svojega poklica pa jim ponudili čim več odgovorov. Ne le naravoslovnih, temveč tudi družboslovnih, saj bodo, napoveduje Kobal, naravo predstavili kot predmet družbenih sprememb, procesov in konfliktov.
Dr. Edvard Kobal je predsednik Slovenske znanstvene fundacije, ki je glavna organizatorica letos že 24. Slovenskega festivala znanosti.
Med izvajalci tudi partnerji iz štirih tujih držav
Strokovni del programa so pripravili raziskovalci Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani ter večja skupina slovenskih znanstvenikov, učiteljev in študentov, ki si prizadevajo za popularizacijo znanosti.
Dogodke vodijo sedanji ali nekdanji sodelavci Univerze v Ljubljani, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, slovenskih osnovnih in srednjih šol, Kemijskega inštituta, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Zavoda Spacelink, sodelovali pa bodo tudi partnerji iz Avstrije, Nemčije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike.
Že več mesecev pred začetkom so srednje šole iz vseh delov Slovenije razgrabile vseh več kot 250 mest na delavnicah BASF Teens' Lab, ki so doslej potekale le še v Nemčiji, ZDA in Španiji.
Za več sodelovanja gospodarstva in izobraževanja
Vse tovrstne pobude so obenem pomembni primeri sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom, ki je tudi sicer ključno za iskanje odgovorov na prihodnje izzive trga dela.
Prav takšni projekti namreč mladim lahko prinesejo vpogled v zahteve trga danes in v prihodnosti ter jim pomagajo pri odločitvi za nadaljnje korake.
