avtocesta
Ponedeljek, 15. 7. 2024, 21.55
3 ure, 8 minut
Evropski projekt 5G-SITACOR: padajo (komunikacijske) meje na avtocestah med Slovenijo in Italijo
5G in "optika" odpravljata težave čezmejnega avtocestnega prometa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,15
Med slovenskimi udeleženci in partnerji evropskega projekta EU-SITACOR je tudi Telekom Slovenije (z leve proti desni Luka Španič, Vesna Prodnik, Marko Stošicki, Dejan Šošter).
Projekt 5G-SITACOR je eden od 18 trenutno dejavnih evropskih projektov, ki raziskujejo in izkoriščajo potencial najsodobnejših telekomunikacij za krepitev evropskih cestnih povezav, ki jih državne meje ne bodo ovirale. Slovenski partnerji projekta, katerega zaključek prve šestmesečne faze so zaznamovali na tržaški univerzi, so Telekom Slovenije, Univerza v Ljubljani, Luka Koper in Dars.
Ali ste si kdaj želeli, da (med potovanjem po Evropski uniji) ob prehodu državne meje vašega pogovora ali podatkovne povezave ne bi prekinilo zaradi prehoda iz omrežja operaterja ene države v omrežje operaterja sosednje države?
Zaključni dogodek čezmejnega slovenskega-italijanskega projekta 5G-SITACOR je potekal na tržaški univerzi, eni od italijanskih udeleženk.
Za učinkovitejši, varnejši in udobnejši evropski cestni promet
Evropski projekt 5G-SITACOR je eden izmed evropskih projektov, ki bo izkoristil omrežja 5G, optične povezave in drugo najsodobnejšo komunikacijsko tehnologijo za odpravo te težave, a tudi številne druge, ki bodo ustvarile učinkovitejši, varnejši in udobnejši (predvsem čezmejni) cestni promet vseh udeležencev.
Na zaključnem srečanju prve faze projekta 5G-SITACOR je sodelujoče pozdravila tudi slovenska ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, za udeležbo se ji je zahvalil prorektor tržaške univerze Valter Sergo.
Tovrstne rešitve bodo obenem optimizirale tudi logistiko tovornega in pristaniškega prometa, so prepričani sodelujoči partnerji iz Slovenije in nam najbližje italijanske dežele Furlanije - Julijske krajine.
Nastalo bo 26 tisoč kilometrov neovirane čezmejne cestne povezljivosti
Udeleženci projekta 5G-SITACOR so preučili avtocestno omrežje med Postojno na slovenski strani, mimo odcepov Nanos in Gabrk čez nekdanje mejne prehode Škofije, Fernetiči in Vrtojba ter mimo odcepa Vilež (Villesse) do Vidma in Latisane, to je 147 kilometrov v Italiji in 128 kilometrov v Sloveniji.
Ti slovensko-italijanski koridorji, natančneje dobrih 200 kilometrov avtocest, zajetih v projekt, bodo dolgoročno del sredozemskih in baltsko-jadranskih cestnih koridorjev, katerih pomembno poslanstvo bo zagotoviti neovirano čezmejno cestno povezljivost, preostalih dobrih 60 kilometrov pa bo svojevrstna podpora in rezerva ob izrednih dogodkih.
"Cilj je ustvariti 26 tisoč kilometrov prek koridorjev TEN-T (49. člen) in prek notranjih evropskih meja," je pojasnil Athansasios Kaskamanidis iz Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA), ki tega in sorodne projekte izvaja v imenu Evropske komisije. "Močan poudarek je na čezmejnem sodelovanju in povezovanju držav članic Evropske unije."
Z modro barvo so označeni deli koridorjev, z rdečo pa podporno avtocestno omrežje za primer izrednih dogodkov.
Opredelili najobetavnejše naslednje korake
Poleg prej naštetih slovenskih partnerjev so v konzorciju na italijanski strani prispevali Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina, Univerza v Trstu, upravljavec državnih cest in avtocest zunaj koncesij Anas, koncesionar avtoceste med Tržičem (Monfalcone), Vidmom in vzhodno vpadnico Benetk Autostrade Alto Adriatico (nekoč Autovie Venete), Retelit, ki upravlja predvsem optična omrežja na avtocestah Furlanije - Julijske krajine, a ima svojo komunikacijsko infrastrukturo tudi drugod po Italiji in zunaj njenih meja.
"Nova evropska regulativa prinaša obvezno uporabo novih tehnologij v vozilih do leta 2038, s čimer naj bi do leta 2050 že rešili 25 tisoč življenj v prometu," je v Trstu povedal dr. Andrej Štern iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. "Zato moramo v vozila dodati nove senzorje, nove povezljivosti in združljivost, kajti drugače samovozečih vozil ne bo na cestah. Kooperativna komunikacijska avtomobilska mobilnost je najvišja stopnja na tej poti, hitrost uvedbe pa bo močno odvisna od standardizacije."
Študija je med drugim natančneje opredelila najobetavnejše načine izrabe tehnologije, kamor spadajo avtomatizacija prometa, več načinov zagotavljanja večje varnosti, tako preventivne kot tudi v primeru odpravljanja izrednih dogodkov, in učinkovitejši pretok prometnih informacij tudi v več državah ter izboljšana nadzor in načrtovanje prometa s poudarkom na enotnosti in enovitosti, ki presega meje držav članic Evropske unije.
"Slovenija in Furlanija - Julijska krajina sta na področju izmenjave pomembnih in občutljivih podatkov med dvema državama za zagotavljanje varnosti čezmejnega prometa dosegli nekaj, kar je lahko vzor tudi drugim," je povedal predstavnik dežele Sebastiano Callari. "Meja med nami nas ne deli več, temveč sta na njej prijateljstvo in zavezništvo, s katerima ustvarjamo Evropo prihodnosti. Želimo ustvariti enoten svet, ki bo zgled ne samo za Evropo, temveč za ves svet."
"Ena najbolj obetavnih uporab 5G je omogočanje avtonomne vožnje, kar zahteva izmenjavo veliko večje količine informacij: prisotnost drugih vozil, razmere na cesti, prometni znaki in še veliko več," je povedal profesor fizike dr. Angelo Bassi, ki vodi sodelujoče na tržaški univerzi. "Zanesljivost avtonomne vožnje zahteva varno komunikacijo med vsemi elementi, ki sestavljajo infrastrukturo. Največja korist projekta je sodelovanje med dvema državama pri strateškem vprašanju, kot sta digitalna infrastruktura in s tem povezano vprašanje varnosti, utiranje poti za vzpostavitev infrastrukture, ki bo koristila gospodarskim subjektom in na koncu državljanom, ter ne nazadnje začetek pomembnega sodelovanja med Univerzo v Trstu in Univerzo v Ljubljani pri zgoraj navedenih strateških vprašanjih."
Tudi številne širše družbene koristi
Poleg neposrednih koristi in prednosti, ki jih prinaša pametna prometna infrastruktura, ta vedno bolj postaja tudi zakonsko obvezna v vozilih, so ravno tako pomembne posredne koristi za gospodarstvo (pametna in smotrnejša proizvodnja, krajše dobavne verige), okolje (optimiziran promet pomeni manj ogljičnega vtisa) ter številna druga področja digitalne preobrazbe in zdravja.
Pomembno vlogo imajo pri tem mobilna omrežja pete generacije (5G), saj prinašajo možnost prepletanja javnih in zasebnih mobilnih omrežij ter s tem nove digitalne rešitve, ki do zdaj niso bile izvedljive.
: "V Telekomu Slovenije bomo tudi v prihodnje aktivno sodelovali pri razvojnih projektih, ki spodbujajo digitalno preobrazbo in povezujejo regije znotraj Evropske unije," je v Trstu ob predstavitvi študije povedala Vesna Prodnik, članica uprave Telekoma Slovenije. "Projekti, kot so 5G-SITACOR, so za nas navdihujoči, ker pomenijo razmišljanje in delovanje zunaj okvirjev ter nam omogočajo preizkušanje novih tehnologij in sodelovanje z drugimi sektorji. Prepričana sem, da smo naredili velik premik pri novih rešitvah in čezmejnem sodelovanju. Telekom Slovenije je sodeloval kot tehnični partner z vso tehnično osnovo na cestnem omrežju, a tudi s 5G-omrežjem Luke Koper, ker 5G omogoča povezovanje javnih in zasebnih omrežij ter izjemno varno komunikacijo za kritična omrežja. Samo povezana in napredna Evropska unija bo zmožna tekmovati tudi z drugimi deli sveta."
Raznovrstni izzivi na poti
Ravno še boljša pokritost z omrežji 5G bo ključni dejavnik, ki bo odločilno vplival na to, kdaj bodo vse te rešitve polno zaživele na evropskih cestah, so v Trstu na zaključnem srečanju prve faze tega projekta soglašali vsi udeleženi.
Izziv bo tudi v raznovrstnosti ozemlja, skozi katero potekajo te avtocestne povezave, ter v intenziteti prometa, ki je na nekaterih odsekih zelo visoka in jo narekuje prisotnost dveh velikih pristanišč, to je koprskega in tržaškega. "Tu so še pravne zadeve ter pripravljenost trga in poslovnih modelov," je med drugim povedala Elisa Dellafiore iz družbe Retelit.
"Digitalizacija ne pozna meja," je v Trstu povedala ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. "Raziskovalci iz različnih držav se nikoli ne pogovarjamo o zgodovini, temveč gledamo, kako bi najbolje izkoristili tehnologije. Slovenija ima široke ambicije za digitalizacijo, tako ima 90 odstotkov prebivalstva že dostop do najhitrejšega širokopasovnega dostopa, 80 odstotkov ozemlja Slovenije je pokritega s signalom 5G. Velike ambicije so tudi pri javnih storitvah, do leta 2040 bodo vse tudi digitalne."
Slabih 700 metrov do polne optične povezljivosti
Pri optičnih omrežjih na slovenskih in italijanskih avtocestah manjka še zelo malo infrastrukture za polno fizično povezljivost, saj je zgolj pod italijanskimi avtocestami iz projekta 5G-SITACOR že zdaj 2134 kilometrov optičnih kablov različnih operaterjev.
"S Telekomom Slovenije načrtujemo okrepitev sodelovanja pri nadgradnji čezmejne infrastrukture," je povedal Diego Teot, vodja mednarodne poslovne enote družbe Retelit, ki upravlja optična omrežja na avtocestnem omrežju Furlanije - Julijske krajine. "Želimo digitalizirati vse storitve, ki jih potrebujejo udeleženci v cestnem prometu, zato upam, da so dozdajšnji dosežki samo začetek."
Kot je pojasnil Marko Stošicki, ki vodi ekipo Telekoma Slovenije v tem projektu, je na (nekdanjih) mejnih prehodih Škofije, Fernetiči in Vrtojba, kjer se stikata omrežji dveh sosed, treba zgraditi skupaj manj kot 700 metrov "optike".
"Želimo si večjo varnost na naših skupnih avtocestah in zasledujemo vizijo nič – doseči, da do leta 2030 prepolovimo število nesreč z žrtvami in dolgoročno dosežemo, da na slovenskih cestah ne bi bilo žrtev," je povedal direktor področja upravljanja v družbi Dars Aleš Cantarutti. "Cilj je tudi doseči večjo pretočnost na avtocestah, pri tem sodelujemo tudi z Japonci. Ključno je tudi zadovoljstvo uporabnikov avtocest, ne samo, da so varni, temveč da se tudi dobro počutijo, vedeti pa moramo, da samodejna vozila niso več utopija, temveč so vedno bližja. V čezmejnih in mednarodnih projektih se prenos znanja še bolj krepi."
Evropa financirala največji dopustni delež
Evropska komisija je financirala najvišji možni delež, to je polovica od 685.484 evrov, kolikor je skupna vrednost tega projekta. Naslednja faza, kjer bodo nastajali pilotski projekti, bo vredna predvidoma 5,3 milijona evrov.
