Policija lani obravnavala blizu 90.000 kaznivih dejanj

Kot je Janko Goršek izpostavil na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila o delu policije za leto 2011, se varnost v Sloveniji še vedno razume kot samoumevna, zato ne smemo dopustiti, da bi Slovenija izgubila to prednost oziroma "to odliko varne države, ki je ena redkih, s katero se v tujini lahko pohvalimo".

Pristojnost policije se konča, ko tožilstvu odda kazensko ovadbo ali poročilo A kot pravi, so dobri rezultati praktično edina spodbuda in nagrada, ki jo policist danes še prejme za učinkovito delo, zato jim uspehi - denimo nedavno razkritje roparjev banke SKB in najdba koroške deklice - veliko pomenijo. Hkrati pa so policisti, ki so delali v teh dveh in tudi drugih težkih primerih pogosto diskreditirani in javno kritizirani, je dodal prvi mož policije. Zato se na policiji zavedajo, da brez pravnomočnih obsodb tistih, ki so izigrali zakon, ni zaupanja ljudi v pravno državo. Vendar pa Goršek ob tem dodaja, da se takrat, ko policija tožilstvu odda kazensko ovadbo ali poročilo, njihova pristojnost konča.

Policisti lani preiskali dobrih 49 odstotkov kaznivih dejanj Je pa vrh policije kljub temu izpostavil, da so policisti lani preiskali dobrih 49 odstotkov kaznivih dejanj, kar je sicer nekoliko manj kot leto poprej, vendar več kot med letoma 2007 in 2009. Hujša kazniva dejanja so bila celo uspešneje preiskana. Po besedah direktorja uprave kriminalistične policije Jurija Fermeta je skupna škoda lani povzročenih kaznivih dejanj znašala skoraj 272 milijona evrov, kar pa je za polovico manj kot leto prej.

Ferme: Gospodarska kriminaliteta ostaja prednostna naloga policije Ferme je ob tem poudaril, da gospodarska kriminaliteta ostaja prednostna naloga policije. Lani so tako podali 12.700 ovadb zaradi tovrstnih kaznivih dejanj. Na področju gospodarskega kriminala so po Fermetovih besedah leto 2011 zaznamovale obsežne in odmevne kriminalistične preiskave. Obravnavani so bili osumljenci iz vseh družbenih skupin, od prekaljenih kriminalcev, gospodarstvenikov, finančnikov, do politikov, državnih uradnikov in sodnikov, je poudaril.

Po policijski statistiki se je v primerjavi z letom 2010 povečalo tudi število poskusov ali pa izvedenih umorov in ubojev - skupno jih je bilo 50 (leta 2010 pa 41). Preiskali so vse umore in uboje, Ferme pa je spomnil na uspešno preiskavo ugrabitve deklice iz Mekinj.

Ferme: Vse več je ropov, ki spadajo v okvir organiziranega kriminala Kot je poudaril Ferme, pa so bili lani uspešnejši tudi pri preiskavi ropov, razrešili so jih skoraj 42 odstotkov. Razrešili so tudi oba hujša ropa, ki sta se končala s smrtjo zaposlenega v oropani ustanovi - rop pošte v Kresnicah in rop zlatarne v Ljubljani. Šlo je za prvi smrtni žrtvi ropov po letu 1990. Ferme je tukaj poudaril, da je vse več ropov, ki spadajo v okvir organiziranega kriminala, povečala pa je tudi brutalnost same izvedbe ropa. Prav tako je policija po Fermetovih besedah veliko truda vložila v preiskavo lažjih premoženjskih kaznivih dejanj, denimo poškodovanja tuje stvari, tatvin in vlomov.

In kot je povzel Ferme, so bile glavne značilnosti odkrivanja in preiskovanja kriminalitete v preteklem letu vse večja zahtevnost in kompleksnost preiskav, brezkompromisnost storilcev, zloraba spletnih orodij v kriminalne namene in čezmejna kriminaliteta. Goršek je ob tem dodal še, da je prav za rope vse bolj značilno to, da so mednarodno organizirani, zato je njihova preiskava še dodatno otežena.

Policisti se med svojim delom ne morejo izogniti niti uporabi prisilnih sredstev - lani so v 4462 primerih uporabili 9793 takih sredstev. V veliki večini primerov gre za milejše sredstva, denimo fizično silo ali sredstva za vklepanje. Strelnega orožja lani niso uporabljali, izstreljena sta bila le dva opozorilna strela.

Neprimerna hitrost še vedno vzrok za 40 odstotkov prometnih nesreč s smrtnih izidom Pri vprašanju prometne varnosti pa je bila statistika nekoliko bolj črna kot leto prej, saj so na slovenskih cestah umrli trije ljudje več kot leta 2010 oziroma 141 ljudi. Hkrati policisti ugotavljajo, da je v preteklosti vsako tretjo smrtno žrtev na cesti povzročil močno pijan voznik, lani pa le še samo peto. Padla je tudi povprečna stopnja alkoholiziranosti, še vedno pa je neprimerna hitrost vzrok za 40 odstotkov prometnih nesreč s smrtnih izidom.