Obsojeni nekdanji sodnik Škoberne: Morda boste vsaj prebrali, razumeti tako ne boste hoteli

Kot je znano, je zdaj suspendirani okrožni celjski sodnik, ki ga je tudi državni zbor novembra lani razrešil s te funkcije, pravnomočno obsojen zaradi jemanja podkupnine in zlorabe položaja. 2. januarja bi moral v našem največjem zaporu na Dobu začeti prestajati petletno zaporno kazen, a ga tam še ni, ker je medtem vložil prošnjo za odlog.

To je sicer sodišče zavrglo, na Dob pa bo odšel po tistem, ko bo prevzel sklep o zavrženju, ki mu ga je sodišče poslalo po pošti. Po zakonu se mora na poziv za prestajanje kazni odzvati prvi delovni dan po prevzetem sklepu sodišča.

O tem smo pred dnevi pisali na našem spletnem mediju.

Nerazumno zavlačevanje sodišča pri zahtevi za varstvo zakonitosti Škoberne se je na naš članek odzval s pismom, naslovljenim na avtorico tega prispevka. V pismu zatrjuje, da so se zadeve okoli njega odvijale na način, ki predstavlja dobro zrežiran scenarij z enim in izključnim ciljem, "javnosti dokazati, da pravosodje zna, zmore in želi sankcionirati tudi svoje (nekdanje) najboljše ljudi in gre pri tem prek trupel". Dotaknil se je sodbe višjega sodišča, ki je, kot je zapisal, zanj še večje razočaranje, saj dodaja nove dimenzije in kršitve.

Zapisal je, da omenjeno odločitev izpodbija z zahtevo za varstvo zakonitosti, in trdi, da je trajalo nerazumno dolgo, preden je sodišče zahtevo predložilo vrhovnemu sodišču. Vmes naj bi sodišče medijem dajalo lažne informacije o tem, da je bila zahteva že na vrhovnem sodišču, s čimer je bil "izgubljen dragocen čas, da bi lahko vrhovno sodišče odločilo o predlogu za odložitev izvrševanja pravnomočne sodbe".

Javnosti naj bi zamolčali ugotovitve v Škobernetovo prid Dotaknil se je tudi dela svojih kolegov na disciplinskem sodišču, ki naj bi javnosti zamolčali več pravnomočnih ugotovitev, da ni kršil pravil. "To je bil (javnosti celo zamolčan) sklep odmevnega službenega pregleda mojih številnih rešenih in nerešenih spisov po odredbi takratne predsednice višjega sodišča v Celju, za katerega so trije sodniki porabili ogromno časa in energije," pravi Škoberne in doda, da je bil edini namen tega škodovati njegovemu ugledu.

Ker mu je državni zbor sodniški mandat odvzel prej, kot je disciplinski sklep postal pravnomočen, zdaj čaka sklep o ustavitvi postopka, saj disciplinsko sodišče zanj nima več pristojnosti, pojasnjuje nekdanji sodnik. Namen disciplinskega postopka pa naj bi bil to, da se ga odstrani iz sodniške službe, trdi Škoberne.

Sta res posredovala Branko Masleša in Zvonko Fišer? V pismu se je Škoberne dotaknil tudi postopka zaradi domnevnega krivega pričanja iz leta 2007, ki je potekal na okrajnem sodišču v Mariboru. Po njegovih besedah je postopek tekel normalno, dokler ni vanj "posegel predsednik vrhovnega sodišča". Pojasnjuje, da je tožilstvo kazensko ovadbo, ki jo je zoper njega podala predsednica višjega sodišča v Celju, zavrglo.

Predsednica se je nato obrnila na Branka Maslešo, ta pa na prvega tožilca v državi Zvonka Fišerja s pobudo, da se preveri pravilnost sklepa o zavrženju, je zapisal Škoberne: "Generalni državni tožilec je takoj odreagiral in odredil službeni nadzor nad delom tožilke, ki je seveda pokazal, da je bilo zavrženje prenagljeno in da bi tožilstvo odločitev moralo prepustiti sodišču." Tožilka je tako morala spisati obtožni predlog, a se je iz postopka nato izločila, dodaja.

"Ko se v zadevo vmešata predsednik vrhovnega sodišča in generalni državni tožilec, je zadeva zame jasna – sledila bo obsodilna sodba, kar se je tudi zgodilo. Pa ne katerakoli sodba, točno tista, ki spet lahko pomeni razrešitev sodnika – šest mesecev zapora," je zapisal Škoberne. "Naključje? Ne verjamem," pravi Škoberne.