Torek, 28. 5. 2013, 8.00
6 let, 1 mesec
Masleša: Edina napaka sodišča je v škodo Hilde Tovšak (VIDEO)
Poročilo mariborskega sodišča pojasnjuje kronološki potek dogajanja v zvezi s Hildo Tovšak, tako predsednik višjega mariborskega sodišča kot tudi Masleša pa se strinjata, da je edino strokovno napako storila preiskovalna sodnica Alenka Topalovič, ki bi morala že 12. aprila, ko je tožilec spremenil zahtevo za preiskavo v milejšo obliko, takrat osumljeno Tovšakovo izpustiti na prostost. A, kot je poudaril Masleša, ta ni bila usodna, čeprav tega nista opazila ne sodnik ne tožilec.
17. maja je tako zagovornik drugega osumljenca podal zahtevo za odpravo pripora, senat pa je odločil, da iz pripora izpusti tudi Tovšakovo, saj ni bilo zakonske podlage zanj. "Sklep so Tovšakovi izročili okoli 13.30, ob 13.40 pa je na sodišče začela prihajati obtožba. Tudi tožilec v tej obtožbi pri predlogu o odreditvi pripora ni navedel begosumnosti, temveč ponovitveno nevarnost. Ker je šlo za okoli 3.000 strani dolg spis, je bil sklep o priporu izdan dan pozneje, torej 18. maja," je navajal Masleša. Tovšakove takrat, ko ji je policija poskušala sklep izročiti, ni bilo več, zato so v ponedeljek izdali dodatni sklep glede pripora, in sicer še begosumnost.
Nedoumljivo pa je – Masleša je pojasnil, da še nima popolnih informacij – Tovšakova kar dvakrat, in sicer 19. in 29. aprila, zaprosila za predčasno prestajanje zaporne kazni, pa so prošnjo zavrnili. Kot je pojasnila podpredsednica sodišča Nina Benetto, je to presoja posameznega sodnika, ki o zadevi odloča: "Vedeti morate, da je režim v priporu veliko slabši kot v zaporu."
Kar zadeva poziv na prestajanje kazni v zadevi Čista lopata, napak ni bilo. "Postopanje je bilo tekoče. Izjemoma je dovoljena takojšnja izvršitev kazni, če obstaja begosumnost, tega pa v primeru Hilde Tovšak ni bilo," je povedal Masleša.
Opozoril je na to, da v zadnjem času politika ne glede na to, ali je leva ali desna, skoraj urbano kritizira delovanje sodnikov in sodišč. Po njegovem mnenju so se očitki začeli vrstiti po tistem, ko je sodišče začelo procesirati Janeza Janšo, Srečka Prijatelja, sedem obtožencev v zadevi Čista lopata, Branka Mariniča, Bineta Kordeža … Pojasnil je še, da je bilo zaupanje v sodstvo najmočnejše leta 2001 oziroma 2002, najslabše pa zdaj, ko zadeve tekoče in učinkovito rešujejo, pri čemer se je število sodnikov s 1.095 znižalo na 978. Poudaril je, da se politiki sklicujejo na zastarele podatke, na primer Gorenakovo poročilo EU govori o stanju v letu 2010.