Leta 2014 smo doživeli bombe, ugrabitve, likvidacije, umore in tudi zlorabe položaja

Če ne bi šlo za tragične zadeve, bi lahko ironično zapisali, da nam ni bilo prav nič dolgčas. Leto, ki se izteka, je bilo razburkano, zagotovo pa je strani črne kronike najbolj polnil prvak SDS Janez Janša.

Približno pol leta smo namreč spremljali proteste njegovih privržencev pred vrhovnim sodiščem v Ljubljani, ki so opozarjali na domnevne krivice, ki naj bi jih storili pravosodni organi, predvsem pa zahtevali odstop predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše.

Janša po pol leta za rešetkami na prostosti Kot je znano, je bil namreč Janša v zadevi Patria obsojen na dve leti zapora, ki jo je začel prestajati 20. junija, na dvaindvajset mesecev pa še nekdanji brigadir Tone Krkovič in podjetnik Ivan Črnkovič. Kazni so potrdile vse tri instance sodišča, in sicer okrajno, višje in vrhovno. 12. decembra pa so ustavni sodniki, ki so v obravnavno sprejeli njegovo pritožbo, še pred dokončno odločitvijo sprejeli odločitev, da ga začasno izpustijo iz zapora. Če bo ustavno sodišče pravnomočno sodbo razveljavilo, bo na prostosti tudi ostal, sicer se bo moral vrniti v zapor.

Na prostosti do nadaljnjega tudi Kordež Podobno je po 15 mesecih za zapahi konec oktobra na prostost zakorakal nekdanji prvi mož Merkurja Bine Kordež, ki je v zaporu pristal zaradi obsodbe o zlorabi položaja. Vrhovno sodišče, ki presoja morebitne kršitve zakona, mu je to omogočilo z odredbo, medtem ko o njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti še ni odločilo. Nad Kordežem pa visijo še drugi sodni postopki.

Za zapahi našega največjega zapora na Dobu je pristal tudi nekdanji prvi pivovar Boško Šrot. Po sojenju v zadevi Pivovarna Laško, kjer mu je tožilstvo očitalo zlorabo položaja po tistem, ko je že prevzel pivovarno, so ga obsodili na enotno zaporno kazen devet let in devet mesecev zapora. Kot je znano, so Šrota zaradi zlorabe položaja v zadevi Istrabenz obsodili na pet let in deset mesecev zapora.

Desetletje zapora za Šrota, tri leta manj za Bavčarja Ta kazen je že pravnomočna in jo že prestaja. Vmes se je končalo tudi sojenje v zadevi Pivovarna Laško, kjer naj bi šlo za neplačana posojila od soodvisnih družb, ko so ga obsodili na štiri leta in dva meseca zapora. Ta sodba še ni pravnomočna.

Poleg Šrota je bil v zadevi Istrabenz na dolgih sedem let zaradi zlorabe položaja obsojen tudi nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar. Ta se bo letos očitno izognil odhodu za zapahe, saj je sodišče zaradi zdravstvenih težav zaprosil za odlog kazni. To je njegovo prošnjo zavrnilo, a se je njegov zagovornik na takšno odločitev pritožil.

Bomba pred hišo upokojene tožilke Septembra smo bili priča bombnemu napadu, ko je človek iz soseske upokojene tožilke Jožice Boljte Brus, ki je za zapahe uspešno spravila precej nepridipravov, pred njeno hišo odvrgel dve bombi. Počila je le ena, posledice pa so bile, na srečo, le materialne.

Psihiatrično zdravljenje za neprištevnega vojaka Konec decembra so na okrožnem sodišču izrekli ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja vojaku Dušanu Petrovčiču. Ta je s svojim hladnokrvnim dejanjem v neprištevnem stanju, ko je med kontrolo prometa v Litiji avgusta letos v glavo ustrelil policista Damjana Kukoviča, dvignil veliko prahu tako v javnosti kot med možmi v modrem in njihovimi pogoji za delo.

Likvidacijski umor direktorja Kemijskega inštituta Letošnji december je zaznamoval tudi likvidacijski umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, ki ga je neznanec pričakal na parkirišču na Viču, kjer bi se moral udeležiti službene zabave. Zaradi dveh strelov v glavo je tri dni pozneje podlegel poškodbam. Policisti zadevo še preiskujejo, prijeli pa so že domnevnega strelca.

V priporu ugrabitelji, mučitelji in morilci Zorice Škrbić So pa policisti končali del preiskav, preiskovalni sodnik pa je odredil pripor za nekaj osumljencev, ki naj bi avgusta letos ugrabili, zverinsko mučili in umorili 32-letno Zorico Škrbić, partnerico letos na 15 let obsojenega Dejana Vidmarja. Ta je skupaj s Sašom Nosetom po mnenju sodišča zakrivil zgodovinski rop v Sloveniji, in sicer rop banke SKB leta 2005.

Zavašnik po petih letih na begu vseeno za zapahi Poleti se je po petih letih na begu v Slovenijo povsem svoboden vrnil lastnik Diskoteke Lipa v Spodnjih Pirničah Robert Tomas Zavašnik. Zaradi smrti treh deklet pred diskoteko je bil obsojen na pet let zapora, a kazni nikoli ni prestal, saj je pobegnil. No, trenutno v priporu čaka na pravnomočnost druge obsodbe, ko so ga zaradi kaznivega dejanja zatajitve obsodili na leto in osem mesecev zapora.

Robert Časar po poteh Zavašnika Po enaki poti kot Zavašnik pa je odšel tudi nekdanji prvi mož Luke Koper Robert Časar, za katerim je razpisan tako evropski priporni nalog kot mednarodna tiralica. Časarja so zaradi zlorabe položaja pri nepremičninskih poslih Luke Koper obsodili na pet let in devet mesecev zapora, a jo je pred začetkom prestajanja kazni ucvrl čez mejo, za njim pa tudi njegova družina.

Prvi obsojeni sodnik v zgodovini države Letos smo dobili tudi prvega pravnomočno obsojenega sodnika v državi Milka Škoberneta, ki mu je državni zbor odvzel tudi sodniško funkcijo. Tudi višje sodišče je namreč presodilo, da je kot sodnik v zameno za podkupnino odpravil pripor in mednarodno tiralico za Esada Čehajića, osumljenca kaznivih dejanj zlorabe prostitucije in goljufij. Ko smo pisali članek, so nam s sodišča odgovorili, da so mu poziv za prestajanje kazni že poslali, nimajo pa še povratnice, da je pošto prevzel.

Sodba za Kanglerja razveljavljena Je pa vrhovno sodišče razveljavilo pravnomočno sodbo nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja in zadevo vrnilo v ponovno presojo sodišču prve stopnje. Obtožnica je Kanglerju očitala, da naj bi pri dodelitvi občinskih stanovanj zlorabil svoj položaj, ko ga je dodelil vedeževalki Karin Ježovita, in pri tem pridobil premoženjsko korist. Obsojen je bil na sedem mesecev zapora.

Vrhovno sodišče pa je presodilo, da niso bili podani znaki kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, za kar je bil Kangler obsojen, zato je prvostopenjskemu sodišču naložilo, da kaznivo dejanje pravno opredeli le kot kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja.

Balkanski bojevnik znova na sodišču Pred okrožnim sodiščem je maja s predobravnavnimi naroki znova stekel tudi postopek v zadevi Balkanski bojevnik, v kateri je kar 17 obdolžencev. Novembra 2012 so štiri obtožene obsodili na zaporne kazni, preostale pa oprostili, med njimi tudi Dragana Tošića.

Po pritožbah tožilstva in obsojenih je višje sodišče novembra lani vsem štirim obsojenim zaporne kazni zvišalo, za preostalih 13 pa slab mesec pozneje oprostilne sodbe razveljavilo in določilo, da se sojenje zoper njih ponovi. Odločilo je tudi, da so dokazi, ki jih je prvostopenjsko sodišče izločilo, zakoniti. Kako se bo zadeva končala, bo znano prihodnje leto.