Kolesarji so poleg pešcev najmanj vidni udeleženci v prometu, zato je samozaščitno ravnanje izrednega pomena za varnost. Po podatkih policije kar polovico hujših nesreč povzročijo prav kolesarji.
Hvalevredno je, da kolesarji z ekološkim načinom gibanja prispevajo k čistejšemu okolju. Hvalevredno je tudi, da kolesarji tako skrbijo za svojo fizično kondicijo in splošno dobro počutje, saj kolesarjenje prispeva k večji vzdržljivosti, dobro pa dene tudi srcu in ožilju. Pa vendar je pri tej priljubljeni obliki rekreacije potrebna posebna skrbnost, saj kolesarji v prometu predstavljajo poleg pešcev najbolj ranljive udeležence.
Prehitra vožnja, nepravilna stran in alkohol
Mediji so ravno včeraj poročali o zdrsu 63-letnega slovenskega kolesarja v Maslinici na otoku Šolta, ki so ga zaradi hudih poškodb prepeljali v splitsko bolnišnico. Policisti ugotavljajo, da sta med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč, v katerih so udeleženi kolesarji, neprilagojena hitrost in nepravilna stran oziroma smer vožnje.
Letos je kar 661 kolesarjev doživelo prometno nesrečo
V prvem polletju letošnjega leta je bilo v prometnih nesrečah na slovenskih cestah udeleženih kar 661 kolesarjev, lani v enakem obdobju 538. Za posledicami so umrli štirje kolesarji, lani v enakem obodobju šest. Hudo telesno poškodovanih je bilo 87 kolesarjev, lani 73, preostali so jo odnesli z lažjimi poškodbami oziroma brez poškodb.
Statistični podatki kažejo, da je lani na slovenskih cestah umrlo 16 kolesarjev, kar predstavlja 14 odstotkov vseh smrtnih žrtev v prometnih nesrečah. Leta 2012 je na cestah umrlo 12 kolesarjev, leta 2011 pa 14. Od 16 smrtnih žrtev v letu 2013 jih kar 12 ni nosilo čelade, 56 odstotkov vseh v prometnih nesrečah poškodovanih kolesarjev ni nosilo čelade. Lani se je huje ranilo 154 kolesarjev, kar je 25-odsotni delež med vsemi hudo telesno poškodovanimi v prometnih nesrečah, medtem ko je bilo huje poškodovanih leta 2012 skoraj 200.
Vozniki koles so v najhujših prometnih nesrečah v več kot polovici primerov povzročitelji prometnih nesreč. Kolesarji nesreče največkrat povzročijo zaradi nepravilne smeri vožnje oziroma vožnje preblizu robnika, kar je pogosto povezano tudi z vožnjo pod vplivom alkohola, zaradi neupoštevanja pravil o prednosti, pogostokrat pa svoje vožnje ne prilagodijo razmeram na cesti in stanju cest, opozarjajo na policiji.
Hitrejši ko si, manj si viden!
Ti opozarjajo, da so kolesarji tudi slabše vidni na cesti, njihova vidnost pa je obratno sorazmerna s hitrostjo vožnje; hitrejši kot so, manj so vidni. Zato kolesarjem svetujejo, da upoštevajte prometno signalizacijo, ne vozite pod vplivom alkohola, pred spremembo smeri vožnje pravočasno in jasno nakažite svoj namen. V križiščih upoštevajte pravila prednosti, predvsem pa vozite po kolesarskih stezah, in to v pravilnih smereh.
Če kolesarske steze ni, se držite desnega roba cestišča, za vožnjo ponoči pa na kolo namestite svetlobne odsevnike. Čeprav je čelada zakonsko predpisana le za otroke, mlajše od 14 let, pa jo policisti priporočajo tudi odraslim kolesarjem.
Otroci obvezno s čelado
Poleg obvezne čelade veljajo za otroke kolesarje posebna pravila. Otroci, starejši od osem let in mlajši od 14 let, lahko samostojno kolesarijo le, če imajo kolesarsko izkaznico, sicer morajo imeti spremstvo odraslih oseb.
Posebno opozorilo gre tudi starejšim kolesarjem, saj statistični podatki kažejo, da so v prometnih nesrečah najpogosteje udeleženi starejši kolesarji, zlasti starejši od 65 let.
Starejši kolesarji naj realno ocenijo svoje sposobnosti
Ti so pogosto premalo pozorni na vozila, ki jih prehitevajo, slabše slišijo, vidijo in počasneje ustrezno reagirajo. Starostne spremembe vključujejo tudi zmanjšano sposobnost okrevanja po težjih poškodbah. Policisti trkajo na njihovo lastno odgovornost, pri čemer naj starejši kolesarji realno ocenijo svoje sposobnosti. Če jih moti vožnja ponoči, naj v temi ne sedajo na kolo, izogibajo pa naj se cestam, kjer je mogoče krepko pritisniti na plin. Še več, vozijo naj le po kolesarskih poteh.
3
