Vaš otrok: pol oče, pol mati

A kljub temu smo od samega začetka obstoja človeštva priča tudi končanju, minljivosti ljubezni, ki vodi v razhode in razveze. To je nekaj popolnoma normalnega. Ob tem se v mnogo primerih pojavljajo ujetost, zagrenjenost in trpljenje duš, ki ne zmorejo iti konstruktivno naprej. Takrat pa so največji ujetniki nemočni otroci.

Razlogov za propad odnosov je nešteto Vsak ima svojega. Prav tako je z razlogi, zakaj prideta dva posameznika skupaj. So pa različni tudi načini, kako gresta dva narazen. Tako psihično kot tudi fizično. Nekateri gredo narazen zgolj fizično, spet drugi zgolj psihično, nekateri pa tako fizično kot psihično. Zadnji gredo pozitivno naprej tako v življenju nasploh kot tudi v nekoč na novo nastalem partnerskem odnosu z največ možnostmi za uspeh.

Ob tem je to najbolj pozitivno za vzpostavljanje dobrega odnosa z otroki iz preteklega razmerja, pa tudi za otroke same. Kajti dejstvo je, da ima, če imate z osebo, s katero ste se razšli, skupaj otroke, "vaš" otrok na drugi strani tudi mamo ali očeta in kopico oseb, ki pripadajo razširjeni družini.

V vsakem primeru ni lahko Kot sem že omenila, so razlogi in tudi načini, kako gresta dva narazen, različni. V vsakem primeru je položaj težek za vse, a najbolj destruktivno na življenja vseh, še posebej otrok, vplivajo zagrenjena čustva do nekdanjega partnerja oziroma partnerice, ki jih izražamo navzven in se kažejo na vse mogoče načine. To so, na primer, grdo govorjenje, omejevanje stikov, prijave za različne namišljene negativne dogodke (posilstva, fizično nasilje).

Vse z namenom in željo prizadeti partnerja. Ker oseba čuti, da ga lahko prizadene le prek otrok, v zamegljenosti čustev uporabi in žrtvuje otroke kot nekakšne pripomočke za zdravljenje svoje bolečine. To pa seveda na dolgi rok ne prinese želenega rezultata.

Taka si kot tvoja mama! Druga skrajnost ob tem je, da se otroku, ko naredi kaj narobe, hitro pove, da je tak kot osovraženi starš. Ob tem na žalost starši pozabljajo, da škodujejo prav otrokom, ki jim s svojo sovražnostjo do njihovega drugega starša prizadevajo globoke rane.

Malokdaj se vprašajo, kaj s tem otroku sporočajo. Otroci se ob tem počutijo povsem razčetverjeno! Otrok čuti, da sam kot tak ni dober, da vam ni všeč, saj je del te osebe, ki pa ste si jo ne nazadnje izbrali in bili z njo prav vi.

Otroci so še toliko bolj nemočni in prizadeti, če jih z bolečimi puščicami prizadevajo tudi sorodniki, ki so naenkrat postali nasprotniki. Ob tem se pogosto dogaja, da otroci nemočno branijo in zagovarjajo svojega starša ali pa po neuspelem trudu in povratnem negativnem valu, usmerjenem proti njim, utihnejo in trpijo sami s seboj. A dejstvo je, da trpijo!

Zakaj? Ker je to vendar njihov starš, ki ga imajo globoko v sebi radi. Ne glede na to, kakšen je.

Človeške korenine so nekaj najmočnejšega Vedno te vlečejo nazaj. Globoko v sebi vedno hrepeniš po povezanosti s tistimi, katerih del si. Tudi otroci, ki so posvojeni, zato želijo vedeti, od kod prihajajo, sicer jim vedno nekaj manjka. Imajo občutek, da v resnici ne pripadajo nikomur. Ne vedo, kam spadajo.

Ironija vsega tega početja pa je, da se vam kaj hitro lahko zgodi, da se bo otrok, ko bo odrastel, obrnil proti vam in vam zameril, da ste ga oropali starša, s katerim je na skrivaj pozneje v življenju našel stik. Vaša osovražena oseba bo naenkrat postala poveličevana oseba "vašega" otroka, za katerega ste dali in žrtvovali vse.

Ob tem se vam lahko sesuje še tisti svet, ki ste ga imeli. A ta svet ni bil realen. Ustvarjen je bil iz strasti. Negativne strasti in maščevanja. Maščevanje pa se mnogokrat obrne v nasprotno smer. Obrne se kot bumerang. Vržeš ga drugemu, prileti pa nazaj k tebi.

Otrok ve! Otrok sam ve, ali je bil neki starš grd do drugega starša oziroma kakšen stik so starši imeli med seboj. Pogosto se dogaja, da zaradi tega starš želi, da tudi otrok drugega starša kaznuje, a kaj ko otroci, ko odrastejo, v mnogo primerih ne čutijo tako. Postanejo jezni in mnogokrat iz njihovih ust slišimo, da tisti "grdi" starš ni bil grd do njih in da bi morali to starši urediti sami, ne pa da v vso to bolečo agonijo vpletajo svoje otroke.

Če želi otrok prekiniti stik, naj to stori sam, zaradi sebe in odnosa, ki ga imata s tistim staršem. Pa še nekaj velja: čeprav sam z neko osebo nisi v dobrih odnosih, je še vedno lahko boleče, če drugi o tej osebi grdo govorijo. Človek je namreč narejen tako, da sam lahko čez starša, partnerja ali ne nazadnje otroka reče kakšno grdo besedo, sprejeti in slišati to od drugih pa je vedno težko, celo nesprejemljivo.

Pogosto se zato dogaja, da bo partner, če se bo pritožil na primer čez katerega od svojih staršev, ob čemer boste kakšno negativno opazko dodali sami, sam tega začel ironično braniti. To je povsem normalen odziv človeka in njegovih korenin. Pri otrocih ni nič drugače.

Ob vsem zgoraj napisanem se morate nečesa zavedati: z blatenjem drugega starša nikoli in nikdar ne boste otrok pridobili na svojo stran, čeprav je to spodaj ležeči in prikriti namen – odtrgati ljubezen drugemu in ga s tem kaznovati.

Namesto da se ukvarjate s poniževanjem drugega, raje naredite vse, da sebe prikažete v lepi luči ter delujete v obilju ljubezni, moči in radosti.