Nedelja, 3. 5. 2020, 4.00
4 leta, 7 mesecev
Komentar urednika
Svoboda Mojce Pašek in Riharda Knaflja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
200
Urednica na javni televiziji Mojca Pašek je ta teden zanikala, da bi na družbenem omrežju pozivala h kolesarskim in drugim protestom proti vladi ali delila takšne pozive. Nekdo ji je vdrl v račun, kar bo prijavila policiji, nam je sporočila, ko smo preverjali. Na spletnih omrežjih je bilo pred tem veliko čudenja zaradi domnevno njenih sporočil. Večini medijev se tega ni zdelo vredno preveriti. Kot da bi bili pozivi novinarjev javne televizije na proteste proti vladi običajni v času, ko protestniki pred parlamentom povedo, da protestirajo zaradi poročanja javne televizije in razkritij Tarče, opozicija pa napoveduje, da bo s pomočjo dela novinarjev poskušala zamenjati vsaj ministra Zdravka Počivalška (SMC), če ne kar cele vlade.
Počivalšek je prejšnjemu premierju Marjanu Šarcu (LMŠ) prekrižal načrt predčasnih volitev, ki jih je Šarec poskušal izsiliti z januarskim odstopom. Počivalšek se je odločil za drugo pot in se z Janezom Janšo (SDS) dogovoril za koalicijsko sodelovanje. Če Počivalška odstavijo, bo to zamajalo novo koalicijo in lahko vodi tudi v predčasne volitve.
V Tarčo se je Počivalšek ta teden le prišel branit. Zaradi nakupov domnevno premalo kakovostnih ventilatorjev ga je tam ostro napadel zdravnik iz kliničnega centra Rihard Knafelj. Prišel je tudi obrambni minister Matej Tonin (NSi), ki pa večji del časa ni dobil besede.
Nevarni vstajniški skrajneži
Pri zdravniku Knaflju je bilo nenavadno, ker so v Tarči pozabili opozoriti gledalce, da je pisal program za zdravstvo stranke LMŠ Marjana Šarca. Da je torej sodeloval z opozicijsko stranko, ki poskuša zdaj s pomočjo razkritij Tarče zamajati koalicijo, ki je ravno prevzela oblast, in odstaviti Počivalška.
V Tarči se trudijo razkriti domnevno prikrite povezave. Ta pa se jim ni zdela vredna omembe. Povrhu bi po precej ekscentričnih Knafljevih objavah na spletnih družabnih omrežjih lahko rekli, da je politično še veliko bolj radikalen kot LMŠ ali pa, da so mu račun ugrabili še hujši vstajniški skrajneži, kot so ga menda Mojci Pašek Šetinc.
Urednica Mojca Pašek Šetinc
Danes je svetovni dan svobode tiska, ki Knaflju jamči, da lahko na spletu objavlja, kar hoče, in sam prevzema tudi odgovornost za posledice. V Sloveniji to svobodo, katere del je med drugim, da lahko posamezniki tiskajo lastne časopise, poznamo 30 let, odkar smo z ukinitvijo socializma postali del zahodnega liberalnega sveta. K tej svobodi spada, da so zasebni mediji lahko pristranski, tudi povsem strankarski.
Niso pa vsi mediji v državi zasebni in pri tistih, ki jih vsi plačujemo, svoboda ni enaka. Ti ne smejo biti sredstvo te ali one stranke ali posameznika.
Nevarnost, da se to zgodi, pa seveda obstaja. Politika ima vpliv. Na javno televizijo so ta vpliv zadnja leta imele stranke leve sredine in so ga tudi zlorabljale.
Na primer, za predčasno odstavljanje urednikov, ki so si upali preveč. Politično so odstavljali odgovorno urednico informativnega programa TVS Jadranko Rebernik pred dvema letoma. A se jim je zalomilo, ker direktorica TVS Ljerka Bizilj ni bila pripravljena sodelovati. Ko so zaradi tega odstavljali še njo, pa je v programskem svetu RTVS presenetljivo zmanjkal en glas.
RTV
Ker jim ni uspelo, so razočarani odstopili iz programskega sveta RTV Domen Savič, takrat predsednik programskega sveta Miran Zupanič in znani komik Sašo Hribar. A pozneje, tik pred volitvami, so cilj, torej predčasno zamenjavo urednice Rebernikove, le dosegli. Odstopila pa je tudi Biziljeva.
Položaj je danes precej drugačen kot v času teh igric pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami. Imamo drugo vlado. Kako dramatičen je položaj, pa kaže podatek, da je od sredine marca v ZDA brez dela ostalo 30 milijonov ljudi. Pred državami so padci gospodarske aktivnosti, ki so lahko večji, kot so bili v obdobju velike gospodarske krize pred stoletjem.
Kriza bi lahko bila takšnih dimenzij, da bo kar pol vseh delavcev na svetu vsaj začasno ostalo brez dela. Številni tudi brez hrane.
V delu naših medijev pa je bolj kot zaradi virusa in mogočih posledic obsedno stanje zaradi menjave vlade. Že odkar je nova izvoljena, poslušamo, da ogroža svobodo tiska, namerava menjavati urednike na javni televiziji, celo v tujino so že šle prve peticije, ko novi ministri še niti v svoje prostore niso dobro vstopili.
V tem času ravnanje novinarjev Tarče, ki niso razkrili političnega sodelovanja zdravnika Riharda Knaflja z največjo opozicijsko stranko, ki je nedavno še vladala, ni bilo logično.
Namesto da bi opozorili na povezavo in normalno nadaljevali oddajo, so celo pisanja medijev tisti dan o tem, da je Knafelj v preteklosti delal za LMŠ, označili kot poskus diskreditacije.
Dejstva ne morejo biti diskreditacija.
Ko je Knafelj svoje politične povezave zaradi protestov Zdravka Počivalška, ki se kot politik ni pustil naplahtati, v Tarči le moral pojasniti, pa nam je razkril, da je bil s Šarcem enkrat na enournem pogovoru in da mu je po volitvah poslal le še čestitko. Drugih komunikacij pa ni bilo. Razšla sta se zaradi različnih pogledov.
Je šel Erik Brecelj predaleč?
To ni najbolj v skladu z uradnimi pojasnili stranke isti dan, da jim je Knafelj pred volitvami pomagal pisati program za zdravstvo. Še manj pa poročanjem novinarjev, denimo Primoža Cirmana in Vesne Vuković, ki sta ga pred dvema letoma opisala kot enega od najožjih Šarčevih svetovalcev, kar naj bi Šarec takrat tudi potrdil. Tako so vsaj pisali.
Takrat iz LMŠ niso nič demantirali. LMŠ je bila nova stranka in takšni se marsikaj dogaja.
A vtis na koncu je, da so pri Počivalškovih poslih novinarji iskali politične povezave tam, kjer si jih je komaj mogoče zamisliti. Očitne povezave Počivalškovega kritika v preteklosti z LMŠ pa so skrili.
Knafelj je, ko gre za ventilatorje, v primerjavi s Počivalškom veliko večji poznavalec in v spopadu v tem delu je bil močnejši. A to še ne pomeni, da so točne ocene, da je država kupila ventilatorje, ki so neprimerni za zdravljenje in neuporabni. Kar je trdil.
V Celju so s temi ventilatorji zdravili 18 bolnikov, in zdravniki – med njimi predstojnik oddelka za intenzivno interno medicino Matej Podbregar – so pisno ocenili, da gre za varne in za uporabo enostavne naprave, ki pomagajo, ko boljših ni mogoče dobiti. Pri rabi ni bilo zapletov.
Uporabljali so jih pri običajnih bolnikih, ne tistih, ki so zboleli za boleznijo covid-19.
Javna televizija pa je v petek objavila izjavo zdravnika Erika Breclja, da ima bolnik, če zdravnik uporabi te naprave, manj možnosti, da preživi, in da je posledica uporabe več mrtvih. Če povemo naravnost: Brecelj je obtožil zdravnike v Celju, da so ogrozili 18 bolnikov, ker so te naprave uporabljali, da so druge ventilatorje namenili bolnikom, okuženim z novim koronavirusom.
To pa ni več šala. In ne bo.
Dogajanje bo zanesljivo še podrobneje preverjeno. Ne le zaradi Počivalška, Knaflja in Breclja. Da bodo zahtevali parlamentarno preiskavo, že več tednov napoveduje LMŠ, ki pa ni še nič predlagala. Podporo preiskavi so zdaj napovedale tudi že vladne stranke. Na primer NSi Mateja Tonina. In torej preiskava zanesljivo bo.
In tej preiskovalni komisiji dodatnih strokovnih ocen, ki ne bodo imele domačih strankarskih ozadij in igric, ne bo težko najti.
Strokovnjakov za ventilatorje je veliko v Avstriji, Nemčiji, Italiji… Če je kdo naplahtal državo, so mogoče tudi sankcije. Na vseh straneh. Izvedeli bomo tudi, ali je točna precej divja Brecljeva ocena o zdravnikih v Celju, ki bi naj ogrožali bolnike.
Svoboda tiska je pomembna stvar.
Danes zasebniki pri nas lahko imajo svoje medije in sporočajo, kar želijo.
Zaradi interneta je svobode več kot v preteklosti, ko si medijskih sporočil ni mogel privoščiti prav vsak. Zasebni mediji so lahko tudi pristranski. Lahko manipulirajo in prikrivajo povezave. Lahko podprejo proteste proti vladi.
Imamo pa tudi medije, ki jih financira vsa država, ki morajo javnosti predstaviti vse plati medalje in ne smejo biti aktivisti nikogar.
Pri ravnanju teh je, se zdi, še kar nekaj možnosti za izboljšave in tudi za več pazljivosti pri vtisu o aktivističnem podpiranju opozicije in protivladnih protestov.
200