Samo Rugelj: Belski moški so iz mode – tudi na filmu

Ko so njene fotografije s prireditve obkrožile splet, so se namreč kmalu usuli komentarji, da je njen videz še en primer podrejanja moški želji, da bi bila ta mlada in privlačna igralka kar najbolj zapeljiva, in da je sprejemanje takega oblačenja nesprejemljivo.

Spletna nevihta ni popustila vse do takrat, dokler ni vanjo odločno posegla igralka sama in zapisala, da njena obleka ni bila posledica nikakršne (moške) zahteve, temveč da se je zanjo odločila povsem sama. Sama je hotela, da je videti natanko tako.

Zaradi provokativne obleke je bila Jennifer Lawrence tarča kritik. Foto: Getty Images To seveda zveni logično. Rdeči vrabec, ki je te dni začel igrati tudi pri nas, je poln prizorov, kjer igrata pomembno vlogo psihološka in spolna manipulacija. Jennifer Lawrence namreč igra "vrabca", rusko vohunko, posebej izurjeno za to, da moške zmanipulira s svojim umom in telesom.

Za to "pomembno nalogo služenja materi Rusiji" je bila kot nekdanja moskovska balerina izbrana tudi za to, ker ima v filmu za take manipulacije izjemen naravni talent. Različni prizori, v katerih si tako ali drugače podredi moške, so razporejeni čez vso zgodbo, zato je bilo iz njene perspektive najbrž logično, da se želi na premieri filma, v katerem je kar nekajkrat skoraj povsem razgaljena, pojaviti tudi v zapeljivi opravi.

Seveda pa spletni komentarji njene pojave nazorno pokažejo, kako se je v zadnjem obdobju tudi v pop kulturi spremenil odnos do tistih, za katere se še vedno razume, da pripadajo različnim diskriminiranim družbenim skupinam, od žensk na splošno do temnopoltih, istospolno usmerjenih in tako naprej. To se lepo vidi tudi v filmih zadnjega časa.

Charlize Theron je zaigrala zapeljivo akcijsko junakinjo v filmu Atomska blondinka. Foto: Getty Images Ženske filmske junakinje

Jennifer Lawrence v Rdečem vrabcu je samo en primer novodobnih ženskih akcijskih junakinj, ki so v zadnjem obdobju zasedle filmska platna. Podobno je, v podobni vlogi, lani storila tudi Charlize Theron v filmu Atomska blondinka, kjer je bila poleg svoje zapeljivosti opremljena tudi z osupljivimi fizičnimi sposobnostmi, s katerimi je bila sposobna premikastiti veliko večje in veliko težje moške nasprotnike.

To sta zadnja primera ženskega fizičnega vstopa v akcijsko filmske polje, naslednji so še napovedani, na primer nov film Tomb Raider, ki z oskarjevsko Alicie Vikander prihaja na spored čez nekaj tednov.

Zelo opazno in zelo gledano je bilo tudi lansko lansiranje superherojske Čudežne ženske, ki je na ozemlje tradicionalno moških superjunakov prinesla žensko energijo, s tem pa tudi stotine milijonov dolarjev v blagajne. S tem je Čudežna ženska pokazala, da obstajata še kako velik trg in povpraševanje za ženske like tudi v tem filmskem žanru.

Lepotica in zver z Emmo Watson v glavni vlogi. Foto: IMDb In ne samo to. Pri pogajanjih za naslednji film iz te serije je mlada Gal Gadot, sicer igralka, ki je upodobila Čudežno žensko, zahtevala, da iz producentske ekipe umaknejo človeka, ki so ga obtožili spolnega nadlegovanja.

Postavila je ultimat, da toliko časa, dokler bo ta človek del filmske ekipe, sama ne bo podpisala nove pogodbe. Dala je ponudbo, ki je ni bilo mogoče zavrniti.

Odločna filmska karizmatičnost Gal Gadot pa je na koncu pripeljala tudi do tega, da je Čudežna ženska postala tretji najbolj gledan film v Ameriki v lanskem letu. Seveda pa to ne pomeni, da so pri vrhnjih dveh prednjačili moški. Nasprotno.

Na drugem mestu je bila nova filmska verzija Lepotice in zveri, v kateri je glavno žensko vlogo odigrala Emma Watson, Hermiona iz serije filmov o Harryju Potterju, in pokazala, da v pravi vlogi lahko tudi ona pritegne širne množice gledalcev.

Na najvišjem mestu na lestvici najbolj gledanih filmov lanskega leta v Ameriki je pristala nova Vojna zvezd.

Že pri prvem filmu nove trilogije Vojne zvezd (Sila se prebuja iz leta 2015) se je videlo, da se je zasedanje glavnih vlog začelo premikati od belopoltih moških, še bolj pa je to vidno v drugem delu Poslednji jedi.

Vojna zvezd tako postaja serija, v kateri iniciativo prevzemajo ženske in temnopolti, medtem ko so za belce vse bolj rezervirane vloge negativcev.

Prihajamo torej v čas, ko filmsko iniciativo prevzemajo ženske. Film Hitri in drzni, ki temelji na testosteronskem adrenalinu, se lani v ZDA ni uvrstil niti med deset najbolj gledanih filmov.

Da je vse skupaj drugače kot še pred nekaj leti, v zadnjih dveh tednih kaže tudi film Črni panter.

Igralska zasedba filma Črni panter. Foto: Cover Images

Črni panter

Superherojski Črni panter je film, ki spada v Marvelov stripovski univerzum (tukaj najdemo tudi filme o Iron Manu, Thoru, Stotniku Ameriki, Hulku, Ant Manu in Doktor Strangeu, ti pa so se skupaj povezovali še v ansambelskih Maščevalcih) in ga morda lahko imamo za prvi superproračunski film (proračun 200 milijonov dolarjev), v katerem skoraj popolnoma prevladujejo temnopolti igralci (belci pa so negativci ali pa neizraziti agenti CIE).

Seveda je Hollywood že prej snemal visokoproračunske filme s temnopoltimi igralci v osrednjih vlogah, v zadnjem obdobju na primer filme z Willom Smithom in Denzlom Washingtonom, vendar je bil Črni panter film s povsem drugo ambicijo.

Želeli so ustvariti nov svet, domišljijsko Wakando v središču, afriško državo, kjer je eno od prvobitnih ljudstev s pomočjo superkovine vibranium na skrivaj ustvarilo povsem svojo civilizacijo, tehnološko precej naprednejšo od zahodne.

Vendar pa so se prebivalci Wakande odločili, da te kovine ne bodo razkrili svetu in se bodo držali bolj zase (če bi jo pokazali sosednjim afriškim ljudstvom, kolonizacije, kot jo poznamo, morda niti ne bi bilo), kar pa jim zaradi različnih vpadov v njihov svet v toku filma seveda ne uspeva vedno.

Na lanskih oskarjih je film Mesečina za las vzel kipec filmu Dežela La La. Foto: Getty Images Črni panter je pred prihodom na kino spored veljal za finančno precej tvegan in nepredvidljiv projekt ravno zaradi tega, ker se v glavni vlogi ni ponašal s standardom tovrstnih filmov – karizmatičnim belcem, na katerega se lepi identifikcija gledalcev z vsega sveta.

A že predprodaja vstopnic pred uradno premiero je pokazala, da so bojazni odveč in da so producenti dobro premislili, v kaj se spuščajo. Poleg številčne afroameriške populacije, ki je seveda pomenila osnovno gledalsko bazo za ta film v Ameriki, je zanimanje zanj hitro pljusknilo tudi k preostalim ciljnim skupinam, zato je film že v prvih dneh po začetku predvajanja postal spektakularen hit, ki bo najbrž presegel celo druge Maščevalce, v katerih so združeni vsi (pretežno belopolti) Marvelovi superjunaki. Zanimivo je to, da je njegov fenomen zlahka pljusknil čez ameriške meje in se pripeljal tudi do nas.

Semena teh sprememb v popkukturi so najbrž še dodatno vzklila ob lanski podelitvi oskarjev.

Dežela La la in Mesečina

Vsem, ki ste lani gledali podelitev oskarjev, je v spominu ostal neverjeten zaplet pri podelitvi oskarja za najboljši film, ko je rahlo zmedeni Warren Beatty pomotoma najprej navedel La la land, potem pa se je izkazalo, da zlati kipec v resnici pripada Mesečini. Še do danes niso potihnile domneve o spletkah, kaj se je v resnici takrat zgodilo.

Je bila napačna navedba filma Dežela La La morda zgolj provokacija, saj bi (po mnenju številnih) moral oskarja dobiti ta film, ne pa precej manj izrazita Mesečina, ki pa je imela dve pomembni ideološki komponenti, saj je šlo za film s temnopoltimi igralci in gejevsko zgodbo, kar bi lahko bil več kot primeren nastavek, s katerim so si člani filmske akademije hoteli malce oprati svojo vest? Interpretacije tega dogodka ostajajo različne vse do danes, leto dni pozneje.

Pred velik izziv bodo člani akademije postavljeni tudi letos, podelitev oskarjev bo namreč na sporedu ta konec tedna. Na vrhu oskarjevskih stavnic za najboljši film sta tokrat fantazijska drama Oblike vode mehiškega filmskega maga Guillerma del Tora, v katerem se nema ženska zaljubi v vodno bitje, in Trije plakati pred mestom, ki ga je zrežiral provokativni angleški režiser Martin McDonagh, glavno vlogo pa je odigrala vnovič fenomenalna Frances McDormand.

Tej so v filmu že pred kar nekaj meseci brutalno posilili in umorili hčerko, policijsko raziskovanje tega zločina pa se v majhnem mestu, kjer živi, ne premakne nikamor. Film se začne na točki, ko ima ona tega dovolj in se, kljub temu da nima veliko denarja, da je brez vpliva in brez vplivnega položaja, odloči, da bo brezkompromisno in pogumno posegla v ta močviren položaj.

Če člani akademije vsaj približno razumejo znake, ki prihajajo iz okolice, potem se bodo zagotovo znali odločiti, kateri film je najboljši tokrat.