Psihologija množice – Vstala Primorska

Eden od komentarjev z vladne strani je recimo šel v smeri, da ulica in zaposleni ne morejo narekovati, kaj in kako naj se lastnik, torej vlada in SDH, obnašata v primeru Luke Koper. Neposredno sicer ne. Vlada se po njenem mnenju obnaša kot dober gospodar in ne dovoli, da se v njene posle meša ulica. Kar je prav. Toda kdo je nadzorni svet vlade? Mislim, da se tako vlada kot SDH do obisti zavedata dejstva, kdo je njun nadzorni svet. Ljudstvo.

Ne želim se niti postaviti na eno ali drugo stran pri presoji, kdo ima prav. Ali vlada in minister za infrastrukturo lomastita po vitalnih interesih pristanišča in državljanov ali se res iskreno in strokovno trudita za kar najboljši poslovni rezultat pomembnega gospodarskega subjekta, bo pokazal čas.

Najbrž bodo prišli visoki računi

Ljudstvo se boji in glede na izkušnje ima najbrž prav, da bodo s časom prišli tudi računi. Visoki. Glede na to, da imamo z velikimi infrastrukturnimi projekti v Sloveniji ambivalentne izkušnje, zadnja pa je itak zelo grenka (Teš 6), je popolnoma jasno, da je prav, da je ljudstvo v tem primeru v stanju povečane pozornosti.

Zaupati, da katerakoli vlada, že samo zato, ker je vlada, dela prav, je nesmiselno. In vedno, ko ni zaupanja, je prav, da se civilna družba zgane. Veste, ni lahko spraviti nekaj tisoč ljudi od vsakodnevnih obveznosti in jih zbrati na nekem zborovanju s ciljem, ki ni neposredno povezan z njimi. Če se to zgodi, je treba dvigniti vsaj obrv. In občutek imam, da je vlada dvignila več kot obrv. Pravilno.

Predsedniku vlade ne zavidam

Sam osebno menim, da predsednik vlade poskuša delati maksimalno prav in v skladu z etiko in vrednotami. Zavedam se tudi, da je bil katapultiran v državniško politiko brez neposrednih političnih izkušenj. Dejstvo je tudi, da si je moral stranko zgraditi na novo in ni imel let časa, da bi se prepričal o dobronamernosti, profesionalnosti, etičnosti in prijateljstvu večine sodelavcev.

Nepojmljivo bi bilo, da nanj ne bi pritiskali prekaljeni, z vsemi žavbami namazani lobisti brez predsodkov. Popolnoma iluzorno bi bilo pričakovati, da takih apetitov nimajo tudi multinacionalke in prijateljske evropske države skupaj s tradicionalnimi ameriškimi prijatelji. Zato mu ne zavidam. Čeprav mi je tudi popolnoma jasno, da si je službo izbral sam.

Pivska debata, kako rešiti Slovenijo #kolumna

Švici se ne bomo približali niti čez 25 let #kolumna

Se pa zavedam, da potrebuje ljudstvo. Potrebuje vse nas, da mu s svojim pritiskom na institucije, ki jih vodi, kažemo smer, ki je ne more in ne sme zapustiti. Naj bo ljudstvo tisti dejavnik, ki mu bo v pomoč, da bo lahko preprečil nerazumne in škodljive poteze – te bi se zgodile zaradi pritiskov in kompromisov, ki so nujna posledica geopolitičnih razmer pri sodelovanju z močnejšimi in bolj izkušenimi partnerji. Pritiskov, ki jih je deležen vsak dan do malice, je najbrž več, kot jih doživi povprečen človek v enem olimpijskem ciklusu.

V takem primeru, kot ga spremljamo zdaj, ko Primorci pripravljajo velik shod, ki je napovedan za prihodnji torek, je smiselno pogledati, kaj običajno pripelje do tega, da se zgane ljudstvo. Prepričan sem, da to ni zadnji tak primer.

Občasno brcnemo v temo

Vprašanje, zakaj se ljudje obnašajo tako, kot se obnašajo, je kompleksno. Kljub temu je veliko znanstvenih disciplin, med drugim tudi psihologija, ki se bolj ali manj uspešno trudijo najti odgovor na to vprašanje. Pogosto nam uspe napovedati posameznikovo vedenje, občasno brcnemo v temo.

Napovedi so z napredkom znanosti vse boljše. Po drugi strani obstajajo dogodki, ki jih žal lahko razumemo šele po tem, ko izvemo, kakšna so bila ozadja, ki so do njih pripeljala. Travme, ki jih recimo doživljajo pogajalci s teroristi ali kriminalci, ki zajamejo talce in žal ne predvidijo natančno, kaj bodo storilci naredili, človeka zaznamujejo za vse življenje.

Veliko manjše breme nosimo tisti, ki poskušamo napovedati vedenje ljudi v normalnih, običajnih, osebnih ali poslovnih okoliščinah. Kljub številnim nepredvidljivim dejavnikom danes s precej veliko verjetnostjo napovemo, kako se bo posameznik obnašal v potencialno stresnem okolju, kako se bo odločal, sodeloval z drugimi in podobno.

Podobno se trudimo razumeti obnašanje večjih skupin ljudi. Čeprav si domišljamo, da je mogoče najti vzgibe posameznikovega obnašanja v njegovi osebnostni strukturi ali njegovih potrebah, je praktično nemogoče sklepati, zakaj se na določen način obnaša večja skupina ljudi.

V zadnjem mesecu sem svoje tri sinove peljala na devet rojstnodnevnih praznovanj #kolumna

Slovenija, dežela neenakih možnosti #kolumna

Nekatere skupine so predvidljive (na primer navijaške skupine), druge manj (na primer občani nekega mesta ali regije). Heterogenost skupine povečuje tveganje napake pri napovedi. Bolj ko je skupina heterogena, večji povezovalni element potrebuje, da bi mogli pričakovati usklajeno vedenje. Če se torej zgane heterogeno prebivalstvo neke regije, je povezovalni element splošen in ima veliko specifično težo. Psihologe, antropologe, sociologe torej zanima, kaj so tisti povezovalni elementi, vzgibi in zakonitosti, ki vplivajo na obnašanje množice. Večinoma ne vemo, kdaj se bo množica zganila. Toda ko se ta zgane, je tudi laikom jasno, v katero smer se giblje in kakšen je njen namen.

V primeru zbora, ki ga organizira Civilna fronta Vstala Primorska – Vstani Slovenija, za torek, 28. 6. 2016, je jasno predvsem eno. Na zboru ne bomo videli tistih, ki bi želeli opehariti državo za stotine milijonov evrov. Na zboru bodo tisti, ki so plačali sanacijo bank in TEŠ 6. Na zboru bodo tisti, ki nevede zmečejo vsako leto nekaj sto milijonov evrov v črne luknje pohlepa tistih drugih, ki z običajnimi poslovnimi praksami in poštenim delom ne morejo zaslužiti za dostojno življenje.

Ej, Primorska ni samopostrežna trgovina.