Plačata pa fotr in mama

Običaji plačevanja kosil in še bolj zapitkov so v različnih kulturah zelo različni. Pri nas, vsaj kar zadeva mojo družbo, prakticiramo balkansko tehniko in tako račun vedno poravna eden med nami. Vedno drugi, kakor pač krog nanese. Ta model plačevanja poznamo pod terminom "častiti" pijačo. Z njim ni nič narobe, dokler so zneski praviloma enaki in se isti udeleženec ne potuhne prevečkrat. V nasprotnem pride do slabe volje ali zamer. Za malenkostna odstopanja v zneskih med računi pa v prijateljskih družbah tako in tako ni prostora. V drugih okoljih, praviloma vseh bolj severnih od nas, ta model plačevanja ni priljubljen – sami o sebi tam pravijo, da se držijo latinskega rekla čisti računi, dobri prijatelji, v resnici pa imajo pač radi bolj jasen pogled na to, kdo plača in komu. In tako tudi slednji ve, kakšno je razmerje. V tem duhu gledam na projekt za večjo prometno varnost, ki ga je podprlo Ministrstvo za šolstvo in šport. Imenuje se Boljši od fotra, boljša od mame in se oglašuje kot nagradni natečaj, katerega namen je osveščanje o pomenu varnosti v prometu, še posebej med bodočimi in mladimi vozniki. Ko se pod videz državnega, družbenega, občekoristnega postavi komercialni interes, je led, po katerem hodi sodelovanje med enim in drugim, še posebej tanek. V takih primerih je še bolj prav, da razumemo, kdo je kriv, če končamo z ozeblimi nogami.

Gospodarski del organizatorjev nagradne igre Boljši od fotra, boljša od mame, torej podjetja Petrol, Porsche Slovenija in SB&MB, d. o. o.. Trening varne vožnje – Brane Küzmič ni naredil nič narobe. Prav nasprotno: pohvaliti je treba prizadevanja in voljo podjetij, ki skušajo na svež in inventiven način ustvariti nove niše, najti nove stranke, ponuditi nove produkte, skratka, poskrbeti za svoj komercialni interes. Za državni del organizatorjev, MŠŠ in DARS pa velja nekaj drugega, saj gre za institucije, ki jih morajo voditi drugačni interesi in imajo drugačno odgovornost.

No, pa sami presodite. Pravila nagradnega natečaja so takšna: Prijavijo se lahko fizične osebe, stare med 16 in 20 let, ki opravljajo oziroma nameravajo v letu 2011 pristopiti k opravljanju vozniškega izpita. V določenem času morajo s katerimkoli multimedijskim sredstvom posneti spot, ali oglas, ali nekajsekundni prispevek na temo varnost v prometu, ta prispevek objaviti na spletnem oziroma video portalu youtube.com, vimeo.com, genspot.com in mojvideo.com in na spletni strani Petrola izpolniti prijavnico s svojimi osebnimi podatki (ime in priimek, naslov prebivališča ali internetni naslov oziroma telefonsko številko in podatke o letu rojstva). V nadaljnji izbor se bo uvrstilo sedemnajst prispevkov, ki bodo zabeležili največje število ogledov. Izmed teh bodo nato izbrani tisti, ki bodo dobili nagrade: prvi bo za eno leto dobil avto, vsi drugi pa trening varne vožnje pri Branetu Küzmiču.

Brane Küzmič bo torej oddelal svoje delo, Petrol in Porsche Slovenija pa bosta skozi to akcijo lahko neposredno nagovorila novo ciljno skupino, svoje bodoče stranke, ki jim bodo skladno s pravili udeležbe v natečaju, predali v uporabo svoje osebne podatke za namene nagradne igre ter za "pošiljanje občasnih obvestil o prodajnih akcijah organizatorja nagradne igre". Država v osebi MŠŠ in Darsa to podpira, minister daje akciji celo osebno pokritje, nihče, ki je del javnega interesa, pa si ni vzel toliko časa, da bi pogledal njena pravila. Če bi jih, bi se menda ja potrudil, da bi zmagal tisti prispevek, katerega sporočilo bi bilo najbolj preventivno, najbolj odgovorno, najbolj pronicljivo v podajanju družbenokoristne vsebine ipd., ne pa tisti, ki bo dosegel največ klikov. Ministru že ne bi smel biti prvi cilj, da je šolarjem všečen, ko reče "fotr", ampak bi si moral želeti, da bi odrasli v strpne, dobre, varne, previdne voznike in voznice. Za DARS pa že tako ali tako vemo, da tudi svojih natečajev in celo pogodb ne bere dovolj natančno, tako da bom tule kar nehal.

Koliko bolj varni bodo bodoči vozniki in njihova prometna okolica zato, ker bodo posneli nekajsekundni spot, nima smisla ugibati. Boljše kot nič verjetno je. Sploh pa bodo šli izbrani nagrajenci na tečaj k legendi Branetu Küzmiču in se bodo tam zagotovo kaj naučili. Ni pa mogoče spregledati, da bi bilo mogoče priložnost, kjer so se zainteresirani plačniki kosila sami javili, veliko bolje izkoristiti. Če se torej pojavi nekdo, ki bi nam rad plačal kosilo, je koristno, če vemo, kaj bi radi pojedli – sicer je volk dvakrat sit, ovca pa ovca.

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.