Nedelja, 5. 7. 2020, 4.00
4 leta, 4 mesece
Komentar urednika
Odstop Hojsa, ker noče sistema Viktorja Avblja
Ta teden je odstopil prvi minister vlade Janeza Janše. Ni bil predsednik SMC Zdravko Počivalšek, kar je bil cilj Marjana Šarca (LMŠ), Tanje Fajon (SD) in Luke Meseca (Levica). Proti Počivalšku ni zalegel trud Ivana Galeta v Zavodu za blagovne rezerve s tajnim snemanjem in zbiranjem podatkov za diskreditacije in ne pomoč javne televizije in še kupa medijev. Počivalšek se ne da. Celo protestniki, za katerimi so tudi Šarec, Fajonova in Mesec, niso pomagali s sporočili proti novi vladi, da je treba Janšo ubiti, in plakati, da je za janšiste smrt.
Odstopil je notranji minister Aleš Hojs, ki je pojasnil, da je bilo ravnanje policije, ko je premetala hišo in pisarne Zdravka Počivalška in mu preverila še žepe suknjiča, politično in da imamo politično policijo. Še prej je Hojs sprejel odstop generalnega direktorja policije Antona Travnarja.
Kaj podobnega se v zgodovini države še nikoli ni zgodilo. Bodo posledice.
Dežela montiranih političnih procesov in zlorab
Očitek o politični spletki in zlorabi oblasti za rušenje vlade ni letel le na policijo in NPU. Namenjen je bil tudi tožilstvu in sodnici Mojci Kocijančič, sicer nekdanji soprogi pravosodnega ministra LDS Aleša Zalarja, ki je hišne preiskave in začasno pridržanje ministra Počivalška odredila. Preiskavo je mogoče izvesti tudi brez cirkusa pridržanj in premetavanja stanovanja, če je res kak razlog.
Izkušnje iz podobnih "hišnih" preiskav politikov v preteklosti kažejo, da so praviloma namenjene le črnjenju političnih nasprotnikov. Pozneje ni resnih postopkov na sodiščih. Če so, pa tam tožilci propadejo. Na trditve Hojsa, da gre za zlorabo oblasti za politično obračunavanje, je bila takoj vrsta odzivov. Oglasil se je celo sindikat policijskih šefov, za katerega niti vedel nisem, da obstaja. Ostro so zanikali, da bi bili zlorabljeni za politične obračune. To je bilo zanimivo, ker vsi vemo, da so bili v preteklosti pogosto zlorabljeni točno za to.
Zakaj so tako prepričani, da nenadoma niso?
Za trditev, da sta policija in pravosodje pri nas pogosto zlorabljena za politične obračune, je treba le rahlo pogledati zgodovino države.
Vlado vodi Janez Janša (SDS), ki je bil dvakrat po montiranem političnem procesu v zaporu. Tudi z zlorabo policije. Drugič je moral v zapor leta 2014, v času uradne volilne kampanje, s čimer je levici, ki je pred tem za šefa vrhovnega sodišča izvolila Branka Maslešo, ki je bil v prejšnjem sistemu partijski funkcionar na sodišču, uspelo “ustaviti” Janšo, da ni zmagal na volitvah, in na oblast spraviti "nov obraz" Mira Cerarja. S tik pred tem ustanovljeno SMC.
Sodba Janši je bila razveljavljena. Na ustavnem sodišču. Povsem soglasno.
Ustavno sodišče je ugotovilo tudi, da je bilo sojenje nepošteno, ker se Masleša ni izločil.
Kaj je lahko bolj politična zloraba pravosodja in represivnih organov od tega? In kaj je lahko večja sramota za demokratično državo in vse njene podsisteme? Tudi za medije.
Prvi montiran politični proces proti Janši pa se je zgodil še v socializmu in ga je onemogočil kot kandidata za vodenje LDS.
Šef LDS je pozneje postal Jože Školč, še pozneje pa Janez Drnovšek.
Prvi montiran proces proti Janši je sprožil velike proteste ljudi in vrenje proti totalitarnemu jugoslovanskemu režimu.
Velika sramota Milana Kučana je, da ima s tem v svoji bibliografiji enega zadnjih montiranih političnih procesov v vzhodni Evropi, ko je socializem že propadal, in tudi politične zapornike, ki so morali v zapor. Kljub besu ljudi v času afere JBTZ.
Socializem pa se je začel s še veliko bolj odurnimi sodnimi obračuni, ko so, denimo, po krivem obsojene svobodoljubne Slovence po Nagodetovem procesu tudi streljali.
Takratni tožilec Viktor Avbelj, ki je prej delal v vrhu politične tajne policije (Ozne), je pozneje postal predsednik predsedstva. Kar je bil za njim tudi Kučan. Pred Kučanom, še v prejšnjem sistemu, ko je moral Janša prvič v zapor po montiranem procesu, je bil to Janez Stanovnik, ki mu namerava levi ljubljanski župan Zoran Janković čez mesec v Ljubljani za te zasluge postaviti spomenik.
Že pred tem je Janković poskušal ovekovečiti jugoslovanskega diktatorja Josipa Broza Tita, a mu je sramotno poimenovanje ulice razveljavilo ustavno sodišče.
Vrhovno sodišče je leta 1991 sodbo zoper Nagodeta in štirinajst soobsojenih razveljavilo z ugotovitvijo, da je slonela na lažnih obtožbah in da je šlo za krivičen proces proti namišljenim zahodnim vohunom.
Mrtvemu Nagodetu ni nič pomagalo. Krivci, denimo tožilec Avbelj, so bili nagrajeni z najvišjimi funkcijami in častmi.
Primerov povsem očitnih zlorab represivnih organov za politične obračune pa je tudi v zadnjih letih na nižjih ravneh še cel kup.
Udbovec kot neodvisni sodnik
S kršitvijo ustave je levi del dvorane državnega sveta onemogočil prevzem svetniškega mandata nekdanjemu županu Maribora Francu Kanglerju. Ker so imeli večino. Pozneje so mu z zlorabo, v kateri so sodelovali tudi sodniki, ta mandat celo odvzeli. Proti Kanglerju je potekalo desetine sodnih postopkov, ki so vsi propadli. Sodnik Janez Žirovnik, ki je bil v prejšnjem sistemu udbovec, je odrejal tajne nadzore in preiskave. Po propadu prejšnjega sistema se je povzpel v vrh Sove.
To so naši nepristranski sodniki.
Poslanski mandat so na podoben način kot Kanglerju svetniškega kradli poslanci z bolj levega dela dvorane tudi Janši. Vrnilo ga je ustavno sodišče.
Ko so v parlamentu na zahtevo državnega sveta o dogajanju v primeru Kangler odredili preiskavo, smo slišali ostre proteste, kako bo konec neodvisnosti sodstva in tožilstva, če se bo preverjalo, kaj so počeli.
Del preiskav je ustavno sodišče začasno tudi onemogočilo.
Priča smo bili zadnja leta seriji policijskih preiskav stanovanj in pisarn politikom, denimo Andreju Magajni zaradi domnevnega posnetka dekleta zgoraj brez. Zgodilo se je takoj po tem, ko je zapustil poslansko skupino SD. Javno je bil obtožen pedofilije. Na sodišču pa v celoti oproščen. Bila je tudi preiskava proti šefu komisije za nadzor proračuna Andreju Širclju, ker je vladi preveč gledal pod prste, ali Alenki Bratušek, ko se je znašla v opoziciji po neuspešnem poskusu dokopati se do položaja evropske komisarke.
Mediji so obsežno poročali o teh preiskavah “barab” med politiki. Ne boste pa našli veliko o tem, da je bil rezultat teh cirkusov popolna ničla. Razen, da so politično diskreditirali te posameznike.
Nobenih vprašanj tudi ni, ali niso morda v sodstvu, tožilstvu in policiji zlorabili oblasti za to politično obračunavanje. In nobenih sankcij ali sprememb ureditve, ki v takšne norosti vodi.
Kako to, če se dogaja kar naprej, poimenovati drugače kot zlorabo pravosodnih organov in policije za politično obračunavanje?
Ko tožilci še s prstom ne mignejo
Povsem drugačni pa so vatli represivnih organov, ko gre za javne pozive na protestih, da je treba ubiti Janšo in usmrtiti janšiste. Tam pa tožilci še s prstom niso pripravljeni pomigati. Le zelo naivni ljudje verjamejo, da se ti napisi pojavljajo naključno. V ozadju te politične propagande so, saj veste, stranke Marjana Šarca, Tanje Fajon in Luka Meseca. Propagandnih pozivov k umorom, ker so zadaj pomembne stranke, tožilci nočejo preiskovati. Vrh tožilstva so iz teh strank, kot nekoč Maslešo, pač nastavili.
Svoje branijo.
Ko je premier Janez Janša pisno protestiral, da bi po zakonu tožilci morali ravnati drugače, s pismom generalnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi, so ga levi mediji in novinarji na vso moč napadli, da je to napad na tožilstvo in nezaslišan pritisk.
Janša je to pismo poslal v vednost tudi vsem najpomembnejšim v politiki.
A njegovega pisma mediji, ki ga kritizirajo, večinoma niso objavili. To je nov tip novinarstva. Kritiziraš, a prikriješ, kaj kritiziraš.
Ker je tisto, kar piše, precej tehtno. Tu lahko preberete, kaj je napisal predsednik vlade:
Opozicija, Marjan Šarec, Tanja Fajon in Luka Mesec napovedujejo celo ustavno obtožbo, ker je premier v pismu napisal svoje mnenje, zakaj bi tožilstvo moralo preganjati pozive k umorom na protestih in to obsežno argumentiral.
Pazite: branijo pravico pozivati k umorom politikov in k smrti pristašev njim konkurenčnih strank.
Tako nizko je padla slovenska politika.
Kako politično povezano je z levico dogajanje na protestih, pa se je pokazalo tudi, ko smo izvedeli, da je častno četo slovenske vojske na proslavi z izdajalci zmerjal kar režiser partizanskih filmov, ki jih financira Zveza borcev, Dejan Babošek.
Ta režiser, ki je rojen na Ptuju, se je za žalitev vojske z vzkliki, da so izdajalci, in to ob dnevu, ko smo dobili državo, ker niso bili izdajalci in niso pokleknili pred jugoslovansko vojsko, opravičil nekoliko nenavadno. Le osebno prizadetim posameznikom. Meni, da moramo to razumeti, ker je proti sedanji vladi. Če si proti neki vladi, lahko zmerjaš slovensko vojsko z izdajalci? Ali res?
Kakšne so politične povezave protestnikov, pa se je pokazalo, ker je vpitje ob njem priznala tudi občinska svetnica Levice v Piranu Barbara Kožar. Tako:
Pri reakcijah na Janševo pismo tožilcem je bilo dodatno nenavadno, ko smo v delu medijev lahko slišali, da je to kar napad na neodvisnost sodstva.
Tožilci pri nas niso sodniki. To so v totalitarnih državah. V državah Viktorjev Avbljev. Kjer "kadija toži in kadija sodi".
Tožilci pa so, ko gre za pozive k umoru Janše, dejansko onemogočili sodno presojo. Ker tam, kjer ni tožnika, ni sodnika.
In dileme, ali je na protestih povsem normalno pozivati k umoru opozicijskega voditelja ali njegovih pristašev, kar je počel Ludvik Tomšič in organizirano številni protestniki s plakati, ki se niso natisnili sami, sodišče ne more presoditi, da bi vedeli, kje so meje.
Se to res sme v vseh primerih? Se sme k smrti le pozivati ali morda tudi izvesti?
V tem dogajanju so se izkazali tudi mediji, ki so Tomšičevo dolgotrajno vpitje, da je treba Janšo ubiti, zaradi česar so sčasoma posredovali policisti, sistematično prikrili svoji publiki. Bilo je, še preden je Janša prevzel vlado.
Informacij o dogajanju v velikih medijih nikjer ni bilo. Le na spletnih omrežjih in na Novi24TV.
Cenzurirali so.
Danes pa ti mediji očitajo, da naj bi Janša in Nova24TV prirejali posnetke.
Njihovih zanesljivo ne.
Jih niso objavili, ker bi škodilo ugledu protestnikov, ki so jih ti mediji propagirali. In tiste za njimi.
Ko zaradi Nataše preiskujejo še Tonina
Zloraba policije in države pa so zelo verjetno tudi postopki proti nekdanjemu predsedniku komisije za nadzor obveščevalnih služb Mateju Toninu, ki je danes obrambni minister, kar je Hojs ob odstopu tudi omenil.
Tonin je bil te dni že drugič zaslišan, ker je v preteklosti kot šef komisije za nadzor obveščevalcev preverjal zaposlovanje znanke Marjana Šarca Nataše Hribar na Sovi. Takratni premier Šarec, sekretar za nacionalno varnost Damir Črnčec in šef Sove Rajko Kozmelj so se za ta nadzor maščevali tako, da so sprožili kazenske postopke proti svojemu nadzorniku. Toninu.
Kriminaliste so nad Tonina iz Sove poslali z očitkom, da je izdal skrivnosti države s poročilom o preverjanju, kako so mediji na Hrvaškem in v Srbiji lahko objavili posnetke več pogovorov arbitra Jerneja Sekolca in predstavnice zunanjega ministrstva Simone Drenik v času prejšnje vlade Mira Cerarja (SMC).
Pri Drenikovi in Sekolcu je povsem jasno, da sta ravnala najmanj skrajno lahkomiselno in da so bili izdani zaupni podatki, kar je povzročilo veliko škodo državi.
Postopek, da je izdal zaupnosti države, pa je Sova sprožila le proti Toninu, ker si je drznil to sramoto oblasti preverjati.
Kakšno zaupnost naj bi Tonin izdal, Sova doslej ni pojasnila. Vsaj ne na razumen način. Še iščejo.
So pa preiskavo medtem razširili in zdaj policisti preverjajo, kako so se poslanci v komisiji za nadzor obveščevalnih služb za zaprtimi vrati tajno dogovarjali o tajnem delu tistega poročila.
Si predstavljate komedijo, ko bodo Sova in kriminalisti na sodišču dokazovali, da Tonin za zaprtimi vrati v parlamentu Jerci Korče (LMŠ) ni povedal vsega, kar bi po mnenju Sove in policije moral povedati.
Kaj pa imajo Sova, policija in sodišča s tem, kako se za zaprtimi vrati pogovarjajo nadzorniki obveščevalcev?
Kdo koga nadzoruje? Kako si sploh drznejo?
Vse te stvari smo že velikokrat slišali in niso nekaj novega.
Novost je, da je zdaj protestno odstopil notranji minister Hojs. Še nobeden minister ni zaradi teh razlogov. Če bi ostal, se skoraj gotovo ne bi nič spremenilo.
Z odstopom je opozoril.
Od nas vseh pa bo odvisno, ali se bo tudi kaj spremenilo in bomo sčasoma normalna država in ne kar naprej luknja zlorab Viktorjev Avbljev.
236