Monti Ekspress

Zadnji dve leti sem bil edini v Sloveniji, ki je pisal o napačni poti reševanja oziroma spopadanja z gospodarsko krizo, kot jo je ubrala Evropska unija pod vodstvom Nemčije, in edini, ki je v televizijskih oddajah javno poskušal nekdanjemu predsedniku vlade Borutu Pahorju dopovedati, da je nemško-francoski vlak velika prevara, škodljiva za Slovenijo. Pred tedni, v zadnji sezonski oddaji Pogledov Slovenije, sem lahko ugotovil, da je nekdanji premier še vedno prepričan o idejah, ki jih je imel pred letom dni, medtem ko je vmes že sama Angela Merkel spremenila svoje mnenje.

Na zadnjem vrhu Unije se je zgodil pomemben premik, ki sem ga napovedal pred več kot letom dni v eni od svojih kolumn, v kateri sem slovenske politike prosil, naj se ne prodajo samo eni, na videz zmagovalni strani na stari celini, temveč naj bodo pripravljeni na nove strategije, v katerih bi lahko Ljubljana odigrala vlogo pobudnika, povezovalca in si tako pridobila nove zaveznike ter izboljšala mednarodni ugled. V noči, ko je Italija na nogometnem igrišču premagala nemško moštvo, se je v Bruslju oblikoval Monti Ekspress oziroma novo razmerje moči med velikimi igralci stare celine: trilaterala Rim-Pariz-Madrid proti Berlinu. Na končni postaji Intercityja Merkozy je novi francoski predsednik Holland prestopil na drugi peron!

Med težko in dolgo večerjo za Berlusconijevo mizo (dolga miza za večerje celinskih voditeljev, ki potrebuje osemnajst natakarjev in jo je med zadnjim predsedovanjem Uniji podaril nekdanji italijanski predsednik vlade) 29. junija so latinske države dosegle veliko politično zmago. Uprle so se suhoparni logiki finančne discipline in pojasnile, da brez stabilnosti in kredibilnosti evra, ki je še vedno pasivna valuta brez suverenosti, lahko izgubimo vse, kar smo zgradili do danes. Madrid in Rim sta se zoperstavila Berlinu, dobila možnost pomoči iz skupnega reševalnega sklada ob morebitnem špekulativnem napadu na obveznice in dokazala, da so naslednji dan – ne da bi morala zaprositi za pomoč – trgi umirili pritisk, interesi za državni dolg pa upadli pod nevarno mero.

Sporočilo za vse tiste, ki še mislijo, da nismo v vojni z višjim, trenutno močnejšim finančnim sistemom in da je krizo mogoče prebroditi le z nemškim receptom, je jasno: potrebujemo ponovno politiko z vizijo in rešitvami. Nekaj ur pred vrhom so trije predsedniki EU Van Rompuy, Barroso in Draghi predstavili idejo treh razvojnih stebrov (finance, bančništvo, demokracija). Upamo lahko, da ne bodo ostali pri stebrih in da bodo v kratkem dodali še vsebine. Upamo lahko, da ne bodo v Bruslju sedeli le "gradbinci", temveč politiki!

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.