Nedelja, 11. 10. 2026, 4.00
1 dan, 3 ure
Popivanje in kajenje na luni
Izmišljene ali močno napihnjene zgodbe, senzacionalizem, škandali. To je bila značilnost rumenega tiska v ZDA v 19. stoletju, ki so jo zadnje dni skoraj dosegli naši mediji. Pri poročanju o politiki. Newyorški časopis The Sun je, denimo, zaslovel z zgodbo, da so znanstveniki na luni odkrili bizone. Naklada je bliskovito zrasla, članek je postal svetovna senzacija.
Pri nas je državna tiskovna agencija javnost obvestila, da namerava vlada s spremembo proračuna prihodnje leto znižati število zaposlenih v javnem sektorju za desetino. Izjemno ambiciozen cilj. Podatek so povzeli po portalu Necenzurirano. Objavili so še besne odzive sindikalistov na ukrepe za omejitev javne porabe, ki bi jih morala sprejeti že prejšnja vlada, ko je dramatično povišala plačno maso. A ni pripravila ničesar.
Med proračunskimi dokumenti, ki jih je vlada, ki jo imamo od junija, predlagala poslancem, vsebin, o katerih so ekskluzivno poročali državni mediji, ni bilo. Tako na hitro to ne gre. In teh načrtov tudi ni v parlamentu, ki proračune potrjuje.
Ta teden smo izvedeli še, da namerava minister za zdravje povsem liberalizirati prodajo alkohola in spet dovoliti kajenje v zaprtih prostorih. Na začetku novinarske kariere smo tudi v uredništvih kadili. Časopis Večer, kjer sem bil med grešniki, sem pa pozneje na Delu navado opustil, je novosti v ureditvi države, ko gre za odnos do alkohola, razkril s takšnim naslovom: Minister Ostrc ruši njegov zakon, Dušan Keber zgrožen: "Mafijska oblast, diler alkohola!".
Google del teh medijskih presežkov prikaže tako:
Dnevnik je uporabil bolj prefinjen pristop, ko gre za podtikanje bizonov na luni. Objavili so pismo bralke Polone Jamnik z Bleda, ki se kot Keber sprašuje, ali minister za zdravje Tadej Ostrc uničuje zdravje. Jamnikova je redna avtorica podobnih propagandnih spisov za Dnevnik in za Mladino.
Mediji včasih ljudem prikrijejo pomembna dejstva. Ker bi uničila zgodbo. Kot so v ZDA najprej, da so bizoni na luni izmišljotina in ne znanstveno odkritje. Zakonodaje o rabi alkohola ne spreminja ministrstvo za zdravje. Le predlaga lahko spremembe. Tega ministrstvo ni storilo. Tudi vlada ne more spremeniti ureditve. Lahko pa predlaga spremembo parlamentu. Pa ni. Celo če bi predlog obstajal, pa o tem parlament še ne bi smel odločati.
V parlamentu je namreč že predlog koalicijske spremembe zakonodaje, ko gre za odnos do alkohola, ki bi ponovno omogočil, da bi bile prireditve ob Martinovem znova lahko tudi v telovadnicah šol, če primernejših prostorov ni. V prejšnjem mandatu je to tradicijo v podeželskih krajih, ki nimajo razkošne infrastrukture Ljubljane, prejšnja bolj leva koalicija prepovedala z razlago, da morajo varovati otroke pred alkoholom.
Niso pa šli tako daleč, da bi prepovedali tudi omenjanje vina v cerkvah, kamor tudi hodijo otroci. Ali da bi prepovedali Martinovo, ki je "državni" praznik Štajercev. Od koder prihajam.
Posebej bizarna je bila novinarska raba Kebra v Večeru. Ta levičarski politik je v času ministrice Milojke Kolar Celarc (SMC) dobil 36.216 evrov honorarja za vodenje skupine, ki je pripravljala zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki nikoli ni prišel do parlamenta. Šel je v koš. Spozna se. In dobro ve, kaj je le osnutek, za katerega dobiš plačilo, koristi pa ni nobene.
Je pa Keber pred tem zaslovel kot minister, ki je dosegel prepoved piva in podobnih pijač na stadionih. V času vlade Mira Cerarja so mu poslanci prohibicijo odpravili. Tudi poslanci z njegove strani. Močno je bil za odpravo prohibicije Jani Möderndorefer. Tudi za Stožice, seveda.
Novinarsko obveščanje o bizonih na luni, torej o izmišljeni spremembi politike, je bilo prepričljivo. Odziv ministra Ostrca, da ni res in da to ni njegova politika, ni zadoščal. Oglasiti se je moral sam premier Janez Janša, da je razblinil "znanstveni temelj" zgodbe o tem, kakšne skrite cilje bi naj imela nova oblast, ko gre za alkohol in cigarete.
Šlo je za propagandne bučke.
Se je pa dobro bralo. Prodalo.
O medijih pa je povedalo veliko več kot lahko danes sporočijo ljudje z glasovnicami.
Pa kdorkoli že bo zmagal.