Miha Mazzini: O pogoltnosti

Bralce bi prosil, naj jim literarni čar ne zakrije formule: ena goba za štiri Japonce.

Slovenci

Po branju romana sem pokukal na Facebook in ostrmel. Kamor mi je segel pogled - jurčki! Slovenci so krenili v gozd in vsak je iz njega privlekel toliko, da je moral porabiti nadčloveške moči. Objavljali so fotografije, na katerih so z jurčki napolnili kavč, pokrili stanovanje s košarami, eden jih je natehtal 25 kilogramov, drugi ga je takoj prehitel s 30 kilogrami. Nekdo je zapisal, da si ne more zapreti hladilne skrinje, in komentator je dopisal, da se je že odpeljal v trgovino po dodatno skrinjo.

Slovenca lahko prestavite kamorkoli in slovenstvo potuje z njim: človek, ki očitno živi v Ameriki, je objavil pravo slovensko gobarsko fotografijo in njegovi ameriški znanci so se samo čudili: "Zakaj? O, zakaj? Ampak, zakaj? Zakaj vse te košare, vse te gobe? Kaj se dogaja?"

Tako smo že sredi meseca lahko brali naslove: "Domačini izgubljajo potrpljenje do brezobzirnih gobarjev" in seveda tudi "V septembru obravnavali že 14 primerov zastrupitev z gobami".

"Po branju romana sem pokukal na Facebook in ostrmel. Kamor mi je segel pogled - jurčki! Slovenci so krenili v gozd in vsak je iz njega privlekel toliko, da je moral porabiti nadčloveške moči." Foto: bralec Marko

Zakaj?

Če je en jurček zadosti štirim Japoncem, Slovenca ne zadovoljijo niti štiri košare. Na srečo nismo številčni, kajti planet bi iztrgali s tečajev, ko nas zagrabi pogoltnost. Ni narave, ki bi prenesla 100 milijonov Slovencev, ko bi se odpravili gobarit.

Vem, sem se vam že zameril. Porečete: kaj pa je to 30 kilogramov jurčkov? Saj jih bomo jedli vsak dan ob vsaki jedi - jurčke z zrezkom, jurčke s testeninami, jurčke z jurčki v jurčkovi omaki.

Imperativ, da je nabrane gobe treba tudi pojesti, je najboljši možni razlog, da vas apetit mine. Stavit grem, da boste na tiho, sredi noči, brez Facebooka, zamrznjene in posušene gobe stresli v smetnjake, ko se bo začela naslednja sezona in bo treba v gozd po novo letino.

Mnenja Miha Mazzini: Navodila za prepiranje

Vem, zapeljivo je: nekaj dobimo zastonj! Nagrabimo lahko do onemoglosti! Utapljamo se v obilju! Še enkrat: zastonj je! Ne smemo pozabiti tudi naslednje misli: bolje, da zgrabimo mi, kot da bi za soseda kaj ostalo!

Skromna pripomba za bralce in predvsem prevajalce: kako izraz "nabiranje gob" v slovenščini pomeni nekaj povsem drugega kot v japonščini. Pri nas je to srednjeveški turški plenilski vdor, za Japonca pa očitno družabna priložnost. Kar se sklada s psihometričnimi raziskavami o naši agresivnosti in individualizmu - klinc, nič ne bom klepetal in srkal riževega vina, nagrabil bom vse, kar lahko, pa če crknem zraven.

Kar nas privede do klasičnega prizora iz filma Smisel življenja Monty Pythonov:

Letošnji slovenski gobarski udar nima dosti povezave s prehrano, marveč s pohlepom. Slovenščina ima srečo, da ima za skrajni pohlep zelo lepo besedo: pogoltnost.

Nedolžna vmesna opomba

Ko sem pregledoval gobarske trofeje, sem spotoma opazil, da precej ekstremnih grabiteljev gob objavi tudi kakšno ostro besedo proti lopovom, ki grabijo družbeno premoženje ali divje privatizirajo podjetja.

Nekako niso pomislili, da je mogoče pač vsak pogolten na tistem področju, kjer ima priložnost?

Slovenstvo

Pohlep ("hočem več!") je človeška lastnost, ki je omogočila širjenje človeštva in tudi civilizacije. Kadar pohlep podivja, postane pogoltnost ("hočem vse, samo zase!").

Vsaka družba, ki želi obstati, mora preprečevati pogoltnost in regulirati pohlep - in to na vseh področjih! Če je usmerjena v širitev, potem so meje višje. Če je cilj družbe le "stati inu obstati", potem so meje zelo nizko in je družba egalitarna. Da, slovenstvo je ena takih kultur.

Sodobni časi bi pri nas dejansko zahtevali malce blažjega nadzora pohlepa, še vedno pa ostro blokado pogoltnosti, saj je to skrajno uničujoča sila, ki odpira vrata pekla, kot piše že v Bhagavad-Giti.

Mnenja Miha Mazzini: Neznanska lahkotnost besed

Egoizem

Ne more biti pogoltnosti brez skrajnega egoizma. Poglejmo primer velikega vzornika sodobnega časa, Steva Jobsa: rodi se mu otrok in noče plačevati zanj, marveč ga prepusti socialni podpori, ker preprosto ne razume, zakaj mu hčerke ne bi vzdrževali drugi?

Jobsov način bivanja je postal vzor za mnoge mlade podjetnike. Osebno poznam človeka, ki je takoj začel parkirati čez dve mesti za invalide, ko je izvedel, da to počne njegov idol Steve.

Tu se spomnim uspešnega podjetnika, ki noče ostarelim staršem dati niti centa: že rodil se je odrasel, izobražen in sposoben. Verjetno dobesedno, pred bogastvom je bil drug človek, tak, ki so ga živeli starši in družba, po trenutku uspeha pa je pustil staro kožo za seboj in ne uvidi niti povezave s prejšnjim človekom. V prvi polovici življenja ni dobil ničesar, zato mu v drugi ni treba ničesar vrniti.

"Jobsov način bivanja je postal vzor za mnoge mlade podjetnike. Osebno poznam človeka, ki je takoj začel parkirati čez dve mesti za invalide, ko je izvedel, da to počne njegov idol Steve." Foto: Printscreen Zimbio

Osamljenost

Skrajni egoizem človeka odreže od družbe in ga naredi strahotno osamljenega. Zato se seveda ne sme ustaviti, marveč mora grabiti dalje. Platon je zapisal, da pogoltnost prevzame vse druge dele duše. Človek ni več od tistega, kar je nagrabil in vedno še obstaja nekaj, kar bi lahko dosegel, zato pade v stanje konstantnega nezadovoljstva.

Posledice v družbi pa je opisal že Shakespeare: "Ljubezen se ohlaja, prijateljstvo krha, bratje razhajajo; po mestih vstaje, na kmetih nemiri, po palačah zarote - med očeti in sinovi pa potrgane vezi." (Kralj Lear, prevod Mateja Bora)

Mnenja Miha Mazzini: Postali smo dežela močnih in bogatih

Slepota

Osebno najbolj zanimiv simptom pogoltnosti pa so slepe pege, ki posujejo svet pogoltneža in zato je v njegovih izjavah vedno manj logike. Saj veste, tisto: "Začel sem reven, z dna, oče mi je dal samo prvi milijon."

Da ne pozabim neutrudnega vpitja tistih, ki s spleta grabijo ukradene filme, glasbo, knjige, slike: "Kultura mora biti zastonj, umetniki pa naj živijo od trga!"

Posebej pomembna pa je slepota, ki pade na odnos med posameznikom in družbo. Naj ilustriram z naslednjo prigodo.

Trije znanci, podjetniki manjšega kalibra, so grmeli nad predlagano obdavčitvijo dobičkov. Pridušali so se nad tem, kako jih država skubi, ko so citirali davčnega strokovnjaka: "Bosna in Hercegovina ne obdavčuje izplačila dividend" (vir). Potem so ropotali, da bodo selili podjetja v Bosno, pa pogledovali vame, ali bom kaj komentiral. Nisem.

Mnenja Miha Mazzini: "Za svojega sina iščem …"

Ker je bila ravno omenjena Bosna, se je eden od podjetnikov spomnil prigode, ki se je zgodila njegovemu kolegu, motoristu: vozil se je po Bosni in z nogo treščil ob kamen ali steber. Hudo ga je zabolelo in ni si upal niti sezuti škornja. Spomnil se je na vse tiste grozne zgodbe, ki jih je slišal o zdravstvu po določenih državah bivše Jugoslavije in sedel nazaj na motor ter se po tistih groznih cestah v hudih bolečinah odpeljal domov, na domačo urgenco, kjer so mu ugotovili ne vem kakšen zlom.

Na tej točki se je trojica spet lotila strmenja vame. Odločno so hoteli komentar. Nisem se spomnil drugega, kot: "Je na motorju imel Akrapovičevo izpušno cev?"

Prepletenost

Prosim vas, kaj naj drugega rečem ljudem, ki v prvi sapi vpijejo, da bodo selili podjetje v Bosno, ker so tam davki nižji ali jih ni, v drugi sapi pa povedo zgodbo o človeku, ki je "po slabih cestah" in "v bolečinah" vozil domov? Kako lahko odrasel in diplomiran poslovnež ne uvidi povezave med nič davki in nič zdravstva? Med davki in cestami?

Najbogatejši zemljani so globalni - če si zlomijo nogo, pač odletijo v najboljšo bolnico za to poškodbo, pa kjerkoli na svetu že je. Zato nimajo pripadnosti in namesto davkov tlačijo denar v oaze.

Vsi drugi, ki se jih tako trudijo posnemati, pa v resnici živijo znotraj neke družbe. In zato ne bi smela biti osnovna debata o tem, ali bo davek višji za odstotek ali dva (pohlep), marveč o tem, kako preprečiti pogoltnost. Saj veste, gradbeni baroni in milijarde, ki so izginile pri avtocestah, milijoni, ki dnevno izginevajo v zdravstvu, in tako dalje.

Kar seveda ne pomeni, da inšpektorji ne bi smeli izstavljati kazni pogoltnim gobarjem.