Le štirje centimetri do cilja, a slabo

A preveč razlogov za črnogledost kljub slabemu nastopu slovenske reprezentance na turških tleh vseeno ni. Naša vrsta je bila močno oslabljena, v Carigradu seveda nista nastopila tudi naša največja upa za vrhunske dosežke v poletni sezoni Primož Kozmus in Martina Ratej. Kladiva in kopja v dvorani seveda ne mečejo. Tudi sicer nastop na dvoranskem tekmovanju, ki ga mnogi izpuščajo, spet drugi pa ga ne jemljejo preveč resno, ni pravo merilo za napoved vročih poletnih mesecev.

Pred odhodom v Carigrad je bil cilj Atletske zveze Slovenije vsaj en finale. V domovino se je reprezentanca vrnila brez finala, zato ni težko ugotoviti, da si za prvi letošnji nastop zasluži negativno oceno, čeprav vse ni bilo tako črno, kot se zdi na prvi pogled. Pravzaprav so Slovenijo do izpolnitve cilja ločili le štirje centimetri, kolikor je Mariji Šestak zmanjkalo do finala v troskoku. Izkušena slovenska tekmovalka je tudi tista, ki si zasluži solidno oceno za nastop v Turčiji, čeprav tja skorajda ni odpotovala. Ker je atletinja, ki jo zanimajo le najvišje uvrstitve, se je ob formi, ki jo je kazala v tej sezoni, sprva spogledovala z idejo, da letošnje dvoransko SP izpusti, a se v zadnjem hipu odločila, da tja odpotuje. Na koncu je bila deveta od 30 tekmovalk, kar ni slabo, a čeprav je bila blizu finala, je jasno povedala, da se nastopa med najboljšimi ob skromnem dosežku 14,05 metra, ki je bil v skladu z njenimi letošnjimi izidi, niti ni nadejala. Da si ga pravzaprav ni niti zaslužila. Tako se obnašajo šampionke. Dobitnico medalj z dveh velikih tekmovanj v dvorani mednje zagotovo lahko uvrščamo. In si od nje več obetamo v poletni sezoni. Trenutno je oddaljena od svetovnega vrha, v katerem je bila pred leti, a smo lahko zadovoljni, ker se je znebila težav s poškodbami, ki so ji v zadnjih letih povzročale nemalo preglavic. Njena kolegica Snežana Rodić je v turški prestolnici zamudila veliko priložnost za finale. Pred dvema letoma ji je za finale zmanjkalo nekaj centimetrov, tokrat so jo zaustavili prestopi. Privoščila si je kar tri. V opravičilo ji gre šteti, da je bila spet brez trenerja Srdjana Djordjevića, ki bi ji v kriznih trenutkih zagotovo znal svetovati in jo pomiriti. Ni bilo prvič, da je nastopala sama, čeprav se je na zadnjih velikih tekmovanjih vselej izkazala. A treba je priznati, da je bila odločitev AZS tokrat logična. Ker sta v Turčijo potovala le dva trenerja, je bilo pričakovati, da bo prednost dobil Matija Šestak. Trener in soprog Šestakove, ki je imel v reprezentanci še enega varovanca, ob tem pa je lahko zagotovo svetoval tudi Rodićevi. Tokrat je pač razočarala, verjamemo, da bo poleti drugače.

Čeprav je rezultat, ki ga je dosegel v kvalifikacijah in seveda ni niti blizu njegovega osebnega rekorda, nastop Vida Tršana ni tako slab. Na njegovo nesrečo je tekel v najslabši kvalifikacijski skupini teka na 800 metrov in bil ob debiju na velikih tekmovanjih daleč od preboja v polfinale. A se je dokaj dobro boril s tekači, ki so boljši od njega. Škoda je le, da se ni bolj pogumno podal v boj. Morda bi se lahko ob idealnem razpletu celo veselil napredovanja. Čeprav bi bilo to veliko presenečenje. Katastrofalen je bil nastop Marine Tomič v šprintu na visokih ovirah. Od začetka do konca je šlo vse ravno tako, kot ne bi smelo. Pristala je pri repu tekmovalk in bila daleč od napredovanja, na katerega je ob dobrih rezultatih v zimski sezoni upala. Opravičevala se je s težavami na štartu in problemih, ki jih je imela z obutvijo, a njen nastop si ne glede na vse zasluži negativno oceno. Disciplina, v kateri nastopa, pač ne dopušča niti najmanjših spodrsljajev. V dvorani, kjer je proga skorajda enkrat krajša kot na prostem, je vsaka napaka vidna še toliko bolj. Pri njej jih je bilo več, zato tokrat pač ni šlo. A kot je dejala tudi sama, bolje, da se ji je kaj takega ponesrečilo zdaj kot pa poleti, ko bodo na sporedu še veliko bolj pomembne tekme. Veseli pa, da je pozimi kazala formo, ki v sezoni na prostem obeta veliko.