Sreda,
18. 4. 2018,
16.35

Osveženo pred

6 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,86

32

Natisni članek

Natisni članek

GZS Miha Mazzini

Sreda, 18. 4. 2018, 16.35

6 let, 8 mesecev

Kolumna Mihe Mazzinija zbodla GZS

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,86

32

Miha Mazzini | Foto Matej Leskovšek

Foto: Matej Leskovšek

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) oziroma njen izvršni direktor Samo Hribar Milič se je odzval na kolumno Mihe Mazzinija z naslovom Gnusna propaganda Gospodarske zbornice Slovenije. Odziv objavljamo v celoti. 

Gospodarska zbornica Slovenije je februarja letos na svojih spletnih straneh objavila kratko filmsko animacijo, ki je z upodobitvijo vlaka, ki ga sestavljajo lokomotiva in vagoni, opozorila na nevzdržnost zahtev sindikatov javnega sektorja po višjih plačah. Kdor si je filmsko animacijo, dolgo natanko 1 minuto in 23 sekund, ogledal v celoti, je zlahka razumel, da je prispodoba vlaka uporabljena zato, da pokaže, da bi dodatna obremenitev javnih financ za dobro milijardo evrov pomenila preveliko breme za prihodnost Slovenije. Namreč, po izračunih Vlade republike Slovenije bi sindikalne zahteve po višjih plačah zahtevale dodatno milijardo sredstev v javnih blagajnah. Vemo, da bi to milijardo lahko dobili bodisi tako, da povečamo davke in prispevke (ali pa se celo dodatno zadolžimo), ali pa, da vzamemo nekje drugje v javnih financah – da vzamemo v šolstvu, razvoju, pri investicijah. Ocena, ne le gospodarstva – in Gospodarske zbornice Slovenije, – tudi številnih drugih organizacij in inštitucij, npr. tudi Fiskalnega sveta kot zakonsko določenega neodvisnega in samostojnega državnega organa je (bila), da so sindikalne zahteve neupravičene, previsoke in nevarne za razvoj Slovenije.

Seveda so se v Sloveniji o tem razvile zelo živahna razprava in polemike. V katerih so se udeleženci postavili tako v bran sindikalnim zahtevam kot proti njim. In kot je v polemikah običajno, so se v bran posameznim zahtevam uporabljala vsa razpoložljiva sredstva. Najrazličnejši podatki, ocene in analize so bile uporabljene in tudi izrabljane za zagovarjanje posameznih stališč. GZS se je v te polemike podajala opirajoč se na uradne statistične podatke slovenske in evropske statistike. Pri vsakem podatku, ki smo ga uporabili, smo navedli vir, iz kje podatek izhaja. Seveda se statistiki očita marsikaj, še bolj pogosto pa tistim, ki jo uporabljajo, da selektivno navajajo le tiste posamezne podatke, ki potrjujejo posamezna stališča. Kar vsekakor drži, ampak ključnega sporočila gospodarske zbornice, da si v Sloveniji ne moremo in ne smemo privoščiti enormnega povečanja plač v javnem sektorju, nam nasprotniki niso uspeli ovreči kot spornega.

So pa nas številni podporniki sindikalnih zahtev po višjih plačah v javnem sektorju pospremili z napadi, ki so presegli mejo dobrega okusa. Nasprotne argumente so zamenjali z diskvalifikacijami in podtikanji, ki predstavljajo dno polemične kulture v Sloveniji. Gospodarska zbornica je stekli pes desnice, zagovornik parazitov, podpornik fašizma, leglo družbene neodgovornosti, lažnega prikazovanja podatkov, nespoštovanja javnega sektorja itd. Temu pljuvanju se je v sredo, 11. aprila pridružil tudi kolumnist Miha Mazzini s kolumno Gnusna propaganda Gospodarske zbornice Slovenije. Mazzini v svoji kolumni obračuna z animacijo vlakca in stališči GZS do plačnih zahtev v javnem sektorju ne da bi predstavil eno samo konkretno stališče. Z zbornico, ki  "… zastruplja družbo …" obračuna tako, da ji pripiše neka stališča in potem pljuva po le-teh. In zbornica je po njegovem kriva za to, da mladi šolani strokovnjaki strežejo pijančkom, da državljani plačujejo subvencije gospodarstvu, da se je zgradil TEŠ tako, kot se je, da imamo bančno luknjo, da nekatera podjetja nekaznovano kradejo iz zdravstvene blagajne in podobno. In postreže še z umotvornimi ugotovitvami, "… da je problem slovenskega šolstva, ker preveč streže gospodarstvu (z boni, nepotrebnim študijem)", vse skupaj pa preseže s primerjanjem ciljev slovenskega gospodarstva z namerami Nemcev v drugi svetovni vojni, ko "… so naredili za Ukrajince izobraževalni načrt: nekaj razredov osnovne šole je bil maksimum, za kolonijo fizičnega dela je vse ostalo nepotrebno …". Potem je seveda na vrsti tudi zbornica kot taka, ki ščiti pajdaške kapitaliste in lopove in se ukvarja le z domačijskimi podjetniki.

Od kje vse te ocene Mazziniju? Prav gotovo ne iz njegove silne razgledanosti in poučenosti, saj če bi se vsaj malo potrudil in preveril, kaj je zapisal, potem bi ugotovil, da zbornica promovira, vzpodbuja in nagrajuje inovativnost, internacionalizacijo, odličnost in družbeno odgovornost. O tem je na spletu veliko zadetkov. Kdor si je vzel čas in pogledal 1 minuto in 23 sekund dolg animirani film o vlakcu, bo lahko ugotovil, da je Mazzini bodisi zelo površno bodisi izjemno tendenciozno sprejel to sporočilo. Mogoče bi za to, da bi Mazzini razumel sporočilo, lokomotivo res morali zamenjati z enim kljusetom ali oslom, kot je slikovito predlagal eden izmed letošnjih nagrajencev GZS. In za tiste, ki jim je, kot Mazziniju, zelo ljuba oblika polemike ad personam, nagrajenec večino svojega uspeha realizira na tujem trgu.

Samo Hribar Milič

Izvršni direktor GZS