Ko razum obmolkne

Predlani so nemški znanstveniki naredili raziskavo in ugotovili, da obisk Facebooka potre tretjino uporabnikov. Lani so postali radovedni Američani in ugotovili, da jih potrtih ostaneta skoraj dve tretjini. Ob zdajšnji begunski krizi Slovenci še nimamo podobne raziskave, a stopnjo potrtosti smo zagotovo še dvignili.

Znova smo razpadli na črno-belo vojno, na partizane in domobrance. Facebook je seveda primeren prostor za propagandno vojno, in ker gre za svetovni gostilniški šank, lahko prvič v zgodovini spremljamo nastajanje in kroženje govoric v realnem času.

Komet udari v avtomobil Pred leti, ko je bilo omrežje še mlado, sem debelo pogledal novico o nekajmetrskem kometu, ki je treščil v streho avtomobila, da se je rahlo vdrla. Nekdo si je torej vzel precej časa in s pomočjo risarskega programa na streho avtomobila namestil skalo. Verjetno se je hotel poveseliti, časa pa je imel na pretek, kar je nujna podlaga večine internetnih domislic. "Novico" je objavil na blogu.

Paničarji Prvi, ki tovrstne "novice" pograbijo, so paničarji, ki si želijo pozornosti in so se jo naučili dobivati na ta način. Da imajo zadosti šokov na voljo, morajo razum ugasniti. Osnovno poznavanje fizike pove, da nekajtonska skala, ki pridrvi iz vesolja z 11 kilometri na sekundo in trešči sredi mesta, ne bo povzročila neprijetnosti le enemu samemu avtomobilistu in da torej tovrstne "novice" v resnici niso novice.

Trenutno v podobno kategorijo sodijo fotografije naših divjih odlagališč, na katerih vidite zarjavel štedilnik in odvrženo straniščno školjko, zraven pa pripis, kaj vse begunci mečejo proč na prelepo slovensko zemljo. Ni čudno, kako smo Slovenci nenadoma postali velikanski ekologi, saj moramo nadomestiti to, da so nam tisti pravi, resnični skorajda izumrli in da imamo pokrajino, polno smetišč: "v registru jih je trenutno okrog 15 tisoč, kar pomeni od 30 do 40 odstotkov vseh odlagališč" (vir), ki si jih lahko ogledate tukaj.

Upajmo, da se je tisti, ki je tovrstno "novico" ustvaril, le šalil, čeprav gre verjetno za propagandno dejanje. A v nizu posredovanj potrebuje paničarje, da ga vzamejo resno in mu s tem dajo verodostojnost množice. Nekako si predstavljajo, da je gospa iz Alepa nosila svoj ljubljeni štedilnik vseh 2729 kilometrov, dokler ji po prečkanju Sredozemlja ni zarjavel, zato se je morala v solzah posloviti od njega ravno sredi naših gozdov. Zraven nje je straniščno školjko odložil gospod iz Kabula, ki jo je nosil 5989 kilometrov, saj jo je bil pač navajen.

Mediji in paničarji Mediji seveda morajo vsebovati paničnost, da pritegnejo pozornost, a v tekmi s spletom so ji mnogi podlegli, zato jih je vedno manj mogoče ločiti od blogov. Panično novico bodo paničarji najbolj širili in uredniki, ki jim gre le za število klikov, bodo pomislili, da delajo prav, ko opuščajo preverjanja in izklapljajo razum. Tako se je novica o pribežnikih, ki ropajo bencinsko črpalko, širila kot blisk, prav nikamor pa ni prišel kasnejši demanti, da zgodba ni resnična. Če družbena omrežja niso drugega kot drama na dramo, potem se takrat, kadar sedimo pred njimi, izpostavljamo stresu; ni čudno, da nam počutje in sočutje pada.

Največja težava, ki se je najmanj zavedamo, pa je v tem, da je naša vgrajena želja po obveščenosti nesramno zlorabljena: več beremo Facebook, manj zares vemo. Kajti "novice" na družbenih omrežjih niso vir informacij, marveč potrjevanja prepričanj. Ko smo enkrat na tej ravni, seveda mirno sprejmemo vsak čudež, ki "dokazuje", da imamo prav. Verjetno po normalni distribuciji vedno obstaja nekaj odstotkov ljudi, ki verjamejo vsemu. A bolj se čustva zagrejejo, tišji je razum in število paničarjev sorazmerno raste.

Odmevi Vrnimo se h kroženju "novic". Paničarjem sledijo ljudje odmevi, ki ne komentirajo, vendar delijo s klicajem, češ, poglejte, kaj se dogaja. Obstaja bolj grafični podtip, ki "novico" opremi z ikono "Feelingannoyed" ali podobno.

Pomiritelj Dokončno "novici" podari vrednost pomiritelj – demokrat, ki bi o njej razpravljal in jo osvetlil z več strani. V primeru kometa je tak uporabnik zapisal, da ni razloga za paniko, saj streha ni dovolj udrta, da bi bil voznik poškodovan. Pri divjih odlagališčih pa tisti, ki je poudaril, da je res treba vse fotografirati, saj moramo račun izstaviti Evropski uniji.

Tišina "Novica" je izčrpana in ugasne. Ne skrbite, vsak trenutek nastaja mnogo novih. Kot je rekel Goebbels, laži je treba ponavljati, dokler ne postanejo resnica. In družbena omrežja so nam pokazala, da ni neumnosti, ki je ne bi del prebivalstva vzel resno.

Dobesedno karkoli lahko objavite in zagotovo si boste našli skupino, ki vam bo verjela, ne glede na leta šolanja, ki so jih opravili, in ne glede na logično-fizično neverjetnost "novice". Depresivna misel.

Brezčasni človek Nenadoma v tišino udari brezčasni človek – arheolog: nekako se je dokopal do prastare "novice" in znova jo objavi ter sproži novo širjenje. Paničarji so jo že pozabili, znova jo pograbijo in večni krog krene znova. Splet je stanje demence, v katerem vse obstaja hkrati, tu ni preteklosti, in ker je vse zdaj, tudi ne prihodnosti.

Pobrskal sem po Facebooku in hitro našel nekoga, ki veselo oznanja, da se je ljudstvo naveličalo in da gre na ceste! Zraven je prilepil novico iz leta 2012. Ahm.

Predstavljajte si, da bi bil splet star stoletja: še vedno bi divjale propagandne vojne okoli Napoleonovih pohodov, prve in druge svetovne vojne, partizanov in domobrancev ... Ups! No, o tem govorim.