Ko je preigravanje zacementirano v podzavesti

Pred hokejisti v ligi EBEL je le še ena četrtina prvega dela oziroma enajst tekem, nato pa bomo dobili šest ekip, ki se bodo neposredno uvrstile v končnico, in preostalih šest, ki se bodo borile za zadnji dve mesti, ki še peljeta v izločilne boje. Za ti dve mesti se bo, glede na trenutno uvrstitev na lestvici, borila tudi Olimpija.

Za slednjo je sicer najbolj uspešna četrtina prvenstva do zdaj, osvojila je 12 točk in ima poleg Celovca tekmo manj, a je še naprej trdno prikovana na deveto mesto lestvice. Če upoštevamo, kako izenačena je liga in v kakšni formi so trenutno neposredni tekmeci za šesto mesto, potem je praktično nemogoče pričakovati, da se bodo izbranci Bojana Zajca prebili v zgornji del lestvice. Za kaj takega bi po vsej verjetnosti morali zmagati domala vse tekme do konca prvega dela. Kar pa je kar manjša misija nemogoče.

Za kaj takega bi moral prvi napad Jan Muršak, Chris D'Alvise in Brock McBride še naprej tresti kot za stavo nasprotnikove mreže, hkrati pa bi potreboval večjo pomoč preostalih slovenskih igralcev. Na zadnjih tekmah se je sicer prebudil Žiga Pance, ki je začel kazati formo iz prejšnjih sezon. Tudi Miha Verlič se je redno začel vpisovati med dobitnike točk, medtem ko gre pri preostalih le za kakšen preblisk. Morda bi videli kakšen zadetek več v nasprotnikovi mreži, ko bi se igralci raje odločili za strel kot pa za podajo več ali celo preigravanje. Slednje je zelo priljubljeno pri slovenskih igralcih. Nekateri imajo, kot kaže, še vedno v glavi nastope iz nižjih selekcij, ko so preigrali tudi po tri nasprotnikove igralce, nato pa zabili še zadetek. Vendar je EBEL povsem drug svet, z izkušenimi tujimi hokejisti, ki norčije s ploščkom ne bodo prenašali in bodo v najslabšem primeru naredili prekršek. Olimpijin strateg lahko in tudi zahteva več strelov, a ko je preigravanje podzavestno v glavi, potem je to težko spremeniti.

Je pa obramba veliko boj trdna. Ogromno zaslug gre predvsem vratarju Jerryju Kuhnu, ki je v odlični formi in mnogokrat rešuje napake svojih soigralcev, ki jim zna proti koncu tekem pasti zbranost. Prava tovarna napak je med branilci postal Michael Ratchuk. Slednji ima še naprej rad plošček v svoji posesti, rad se odpravlja na izlete v napad, vendar pa prevečkrat izgubi plošček in ponudi nasprotniku protinapade ali celo samostojne prodore. Na srečo 24-letnega branilca ga med vratnicami rešuje njegov ameriški rojak. Morda celo ne bi bilo slabo, da se Ratchuk za kakšno tekmo ali dve celo preseli v napad in pokaže, ali bo tam kaj bolj uspešen.

Pozitivno dejstvo so v zadnjem času domače tekme. Na zadnjih treh tekmah so "zmaji" prav tolikokrat zmagali. In če bodo nadaljevali z zbiranjem točk tudi na gostujočih tekmah, potem lahko računajo vsaj na dvig po lestvici. A kot že omenjeno, uvrstitev med šesterico v zadnjem delu je prava mala misija nemogoče.