Janez Šušteršič: Leve in desne čistilke

Takole je zapisal minister Hojs v trenutku obupa:

"Kljub kadrovski menjavi na vrhu policije in menjavam, ki jih je do sedaj v policiji izvedel generalni direktor policije, ocenjujem, da je udbovsko-partijska struktura odločujočega dela policije, v navezavi s tožilstvom in sodstvom te iste provenience, tako močno zasidrana v sistem, da mi ob obstoječi zakonodaji in pristojnostih, ki jih kot minister v odnosu do policije imam, ne omogoča učinkovite depolitizacije in sprememb v policiji."

Njegova odstopna izjava se je zataknila nekje na pošti. Zato je, hočeš nočeš, ostal minister in spremenil zakonodajo, da bi lahko policijo depolitiziral bolj učinkovito. Civilna družba je zagnala vik in krik, čeprav je želel uporabiti povsem enako metodo, kot jo je s podporo iste civilne družbe uzakonila sedanja vlada za depolitizacijo RTV – prenehanje obstoječih mandatov in novi izbirni postopki.

Hojsovo metodo je nova vlada že razveljavila, vendar ministrice Bobnarjeve ni zagrabil obup. Ostala je optimistična, prepričana, da lahko policijo depolitizira, ali demokratizira, ali kar je še takšnih prijetnih besed, tudi po obstoječi zakonodaji. Kot glavno orodje se je namenila uporabiti poročilo, ki ga je – seveda povsem objektivno in nepristransko, kako pa sicer – pripravil njen izbranec za enega od generalnih direktorjev na ministrstvu.

Razlika med optimizmom ministrice Bobnarjeve in obupom ministra Hojsa nam pove samo eno: očitno se je lažje znebiti Janševih kadrov kot "udbovsko-partijske zalege".

Foto: Getty Images

Čiščenje v imenu ljudstva

Menda je takšno in drugačno čiščenje policije, televizije in še koga v sedanjih časih povsem legitimno, saj je vlada to napovedala in za to tudi dobila mandat volivcev.

Tudi glede tega nam lahko pomaga zgodovinska primerjava. Pred enaintridesetimi leti je bila z več kot dvotretjinsko večino v takratni skupščini sprejeta Temeljna ustavna listina, v kateri je zapisano, da nekdanja Jugoslavija ni delovala kot pravno urejena država in da so se v njej hudo kršile človekove pravice. Leto dni pred tem je koalicija Demos na volitvah dobila zelo jasen mandat za prelom s takšnim nedemokratičnim sistemom.

Oboje skupaj je pomenilo ne le demokratični, ampak tudi ustavni temelj za čiščenje vseh, ki so v organih oblasti, sodstvu, udbi in partiji prispevali k delovanju in ohranjanju prejšnjega nepravnega režima in kršenju človekovih pravic. Vendar do takšnega čiščenja nikoli ni prišlo. Še neočiščeni mediji, univerzitetni sopotniki in ponosni nasledniki nekdanjih političnih organizacij so uspeli vsiliti mnenje, da bi to pomenilo pravno nedopustno lustracijo in revanšizem.

Danes z revanšizmom nimajo nobenih težav, ker se ne čisti njih, ampak nekoga drugega.

Čiščenje po kotih

V hišah, ki niso bile nikoli temeljite očiščene, se po kotih začne nabirati nesnaga, ki na koncu lahko pripelje tudi do resnih zdravstvenih težav.

Nekako to se nam je tudi zgodilo. Če bi v času navdušenja nad novim demokratičnim redom temeljito počistili, se nam danes ne bi moglo dogajati, da "udbovsko-partijska zalega", ki se je poskrila v kotičke nekdanjega tržaškega omrežja ter na off-shore račune in sklade, postavi predsednico uprave SDH, mešetari in krade po zdravstvenem sistemu, vstopi v lastništvo Mladine ter poskrbi, da ob pranju iranskega denarja vsi pristojni nadzorniki usklajeno gledajo stran in da nam lahko sodijo sodniki, ki so se o pojmu pravne države učili po vojaščini v Sarajevu. Tako vsaj lahko sklepamo iz vsega, kar so v zadnjih letih raziskali in objavili Rado Pezdir, Igor Omerza in še kdo.

Da nam je ta prikrita struktura ukradla državo, prav tisto, ki naj bi s takšnimi metodami in omrežji dokončno prekinila, večine danes ne zanima kaj prida. Veliko večji problem se jim zdi, da občasno, takole približno vsakih osem let, tudi Janša dobi priložnost, da kam imenuje svoje kadre.

Čistilci, ki se kar od nekod pojavijo

Posledice takšnega omreženja države so tudi sumljivi liki, ki se kar od nekod pojavijo. Po izpovedih, ki jih je zbral portal N1, se je večina ministrov Svobode tako ali drugače že srečala z razvpitim Milošem Njegošem Milovićem. Tisti, ki so delali v sistemu GEN, so ga poznali že od prej, pri drugih se je kar nekako pojavil, ne da bi ga posebej vabili.

Takšni ljudje so ena največjih nevarnosti za integriteto politike. Nihče točno ne ve, kdo so, kaj hočejo, od kje so se vzeli, vedo pa, da so nekako pomembni in da šefu nekaj pomenijo. Kako sicer, brez Golobovega priporočila in podpore, bi lahko takšen nihče sedel na sestankih med policijo in generalnim sekretariatom vlade? Razkritje njegovega prikritega delovanja je tisto, za kar smo lahko Bobnarjevi in Lindavu resnično hvaležni. Predvsem, ker sta to naredila na način, ki ga mediji niso mogli prezreti.

Preplašeni čistilec Bešič Loredan

Eden od rezultatov Milovićevega svetovanja je verjetno tudi to, da ima minister Bešič Loredan spet zagotovljeno 24-urno varovanje. Čeprav je vlada poleti spremenila uredbo in so podpredsedniki vlade spet varovani samo toliko kot navadni ministri in čeprav je morala policija, vsaj po uredbi, za povišanje stopnje varovanja pripraviti posebno oceno ogroženosti.

Bešič Loredan nam je zaupal, da bi brez takšnega varovanja – se pravi, če bil varovan samo kot navaden minister – že zdavnaj odstopil. Za primerjavo vam lahko povem, kako je izgledalo moje fizično varovanje kot navadnega ministra. Ni ga bilo. Imel sem le številko dodeljenega policista, ki bi ga lahko kadarkoli poklical, če bi se mi zdelo kaj nevarno ali sumljivo. Poklical sem ga samo enkrat. Sicer sem se v času, ko smo sprejemali zakon o uravnoteženju javnih financ in so bili ljudje, ki smo jim kaj vzeli, seveda jezni, na proteste pred parlament pa so nam vozili tudi razne razgrajače in razbijače, povsem mirno sprehajal po Ljubljani in še kje, pisarno pa obdržal na vogalu z okni v prvem nadstropju. Nič hudega se mi ni zgodilo ne takrat ne kdaj kasneje.

Po mojem skromnem mnenju se minister Bešič Loredan boji lastne sence. V zadnjih mesecih se je večkrat izkazal za verbalnega nasilneža, pardon, za osebo, ki v navalu čustev serijsko grozi ljudem z objavami svinjarij in osebnih podatkov v medijih. Seveda se takšen človek boji, da bo kje srečal koga, ki bo še bolj čustven od njega in mu bo ljubezen izkazal na še bolj neprijeten način.

Čiščenje parlamenta

Ob vsem, kar se dogaja, predsednica parlamenta vedno poskrbi še za kakšen presežek. Takole je zapisala, ko se je spravila polemizirati s stališčem ministrice, da se policija lahko demokratizira samo od znotraj:

"Če kaj takega, kot je notranja demokratizacija, sploh obstaja. Ali se lahko sam od sebe, z notranjimi sredstvi, na podlagi strokovnih in pravnih načel, demokratizira parlament? Recimo, da začne delovati skladno s poslovnikom, ki je verjetno najbolj razvlečen in zlorabljen pravni akt v državi? Vprašanje je, seveda, retorično."

To je zapisala predsednica parlamenta, ki je obljubila, da bo tam uveljavila drugačne standarde. Očitno je, da je tudi ona že prav po hojsovsko obupala. Od znotraj, na podlagi veljavnih predpisov, postopkov in pristojnosti predsednice, pravi, se ne da. Tudi z volitvami ni šlo, če pa je tam še vedno takšna štala. Zato predsednica zdaj očitno razmišlja, da bo treba parlament nekako demokratizirati, ali očistiti, ali morda celo depolitizirati, od zunaj. Kam jo bodo takšna razmišljanja pripeljala, bomo še videli, se mi pa zdi, da "demokratizacija parlamenta" od zunaj ne more biti prav posebej dobra niti za demokracijo niti za spoštovanje ustave.

Foto: STA/Katja Kodba

Čiščenje po seznamu

Ko je Robert Golob takoj po prevzemu vlade naročil izdelavo seznama uradnikov, ki jih je imenovala, zaposlila ali prerazporedila Janševa vlada, in ki naj bi očitno služil kot osnova za čiščenje, sem ga v kolumni označil za prikritega janšista. Morda boste zdaj, ko sta Bobnarjeva in Lindav uspešno deflorirala njegovo veličanstvo, kolumno prebrali z drugačnimi očmi.

S čistilnimi seznami je tudi sicer križ. Nekje sredi vsega burnega dogajanja je Požar objavil, da naj bi imela Vesna Vukovič, tiskovna predstavnica Svobode, nekakšen seznam za odstrel na policiji in finančni upravi. Mislim sem si, da Požar pretirava in da je spet spustil eno svojih tipičnih bombic. Dokler ni - le nekaj ur kasneje - Vesnin sotrudnik na portalu Necenzurirano tega seznama tudi dejansko objavil. Seveda mu ni rekel seznam, ampak analiza, je pa v članku vseeno poimensko in s funkcijami navedel domnevne Janševe kadre, ki jih še niso uspeli zamenjati.

Na tem "novinarjevem seznamu" je tudi direktor policijske uprave Nova Gorica, ki ga je Robert Golob v iskrenem pogovoru s sodelavci, kot temu pravijo na Svobodi, označil za "tistega tam doli, na našem koncu", ki ga je treba prioritetno zamenjati. Edini argument, ki ga najdete v analizi Necenzurirano, je datum njegovega imenovanja, 1. maja 2022. Kot je človek pojasnil - kasneje, ker ga prej ni nihče nič vprašal -, je bil imenovan na podlagi razpisa, po tem, ko se je njegov predhodnik odločil za upokojitev.

Na seznamih so poleg tistih za odstrel tudi ljudje, ki jih je treba čim prej imenovati nazaj. Eden takšnih je novi-stari šef NPU. Predsednik vlade se je pred povsem legitimnim pomislekom, da je bil Muženič ovaden na evropski preiskovalni urad, v parlamentu branil, češ da je bila ovadba ovržena. S tem ni dokazal nič drugega kot svoje precej neobičajno pojmovanje časa, po katerem lahko kasnejši dogodki vplivajo na tiste, ki so se zgodili že prej. Ovadba je bila namreč ovržena novembra, Muženič pa je NPU ponovno prevzel že avgusta.

Redno čiščenje

Prav ta teden sta se tudi pri nas doma oglasili dve čistilki. Seveda z računom in plačanimi davki, da ne bo pomote. Ena je očistila levi, druga pa desni del hiše. Hiša se bo zdaj nekaj časa svetila in bleščala, ravno prav za praznike, potem pa se bo počasi nabrala nesnaga in bosta prišli še enkrat, ali pa kakšen drug čistilec namesto njiju.

Ostanite torej optimistični. Tudi vi si boste lahko, najkasneje čez dobra tri leta, na volitvah izbrali nov čistilni servis. O tem, ali imamo demokracijo res samo za izbiro pralnih praškov in metel, pa raje ne razmišljajte, če želite imeti še naprej lep dan.