Janez Šušteršič: Česa vse morda ne veste o solidarnostnem prispevku

Zdelo se mi je, da smo različni komentatorji o solidarnostnem prispevku povedali že vse, kar je bilo treba. Potem pa je minister Luka Mesec v Tarči okaral voditeljico, da bi mu vprašanja morali poslati vnaprej in da za komentar ne bi smeli spraševati ljudi, kot so Šušteršič, Lipnik in Spruk. Ta nadvse izvrstna razlaga, kako naša oblast razume neodvisnost medijev, me je spodbudila, da solidarnostnemu prispevku posvetim tudi svojo mesečno kolumno na Siolu.

Za kolumno se človek potrudi bolj kot za eno ali dve priložnostni izjavi. Zato sem vložil kar nekaj ur v natančno branje določb zakona o interventnih ukrepih in njihovo razlago s pomočjo zakona o dohodnini. Ker sprva nisem ničesar razumel, sem potreboval še na pol terapevtski pogovor z najljubšo davčno svetovalko, ki običajno sedi na drugi strani moje delovne mize.

V interventnem zakonu je cela vrsta določb, ki ljudem niso bile jasno razložene ali pa se je o njih celo na veliko sprenevedalo in ki pomenijo, da boste plačali več, kot si verjetno mislite. Če bi ga ljudje brali in razumeli, bi morda povzročil večje vznemirjenje in zgražanje javnosti kot kakšen sovražni govor.

Solidarnostni prispevek od socialnih prispevkov, davkov, nadomestil brezposelnim in pokojnin

V času sprejemanja zakona so Siolovi novinarji ugotavljali, da iz izjav različnih ministrov ni jasno, ali bomo plačevali 0,3 odstotka od odmerjene dohodnine ali 0,3 odstotka od celotne bruto plače, pri čemer so zadnje navedli kot "špekulacije, ki se pojavljajo na spletu" (vir). Sam sem pričakoval, da bo osnova za prispevek enaka kot za dohodnino, torej bruto dohodek, zmanjšan za socialne prispevke in olajšave, saj bi bilo tako najbolj logično in tudi enostavno.

Tokrat so se špekulacije izkazale za resnične. V zakonu piše takole:

Člen 102 (4): Osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka je vsota bruto dohodkov fizične osebe, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, vštevajo v letno davčno osnovo za leto 2023 oziroma 2024, zmanjšanih za davčno priznane stroške, razen dohodka, ki je oproščen plačila dohodnine oziroma se ne všteva v davčno osnovo, z izjemo plačila za poslovno uspešnost.

Če ne razumete, to pomeni, da boste prispevek plačali ne le od neto plače, ki jo dobite na račun, ampak tudi od vsega tistega, česar ne dobite na račun, pa je del vaše bruto plače. Se pravi, tudi od akontacije dohodnine ter od plačanih prispevkov za pokojnine, zdravstvo, porodniške in poškodbe pri delu. Ti prispevki so namreč del bruto dohodka in v zakonu o dohodnini niso našteti niti med dohodki, ki so oproščeni, niti med tistimi, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Enako seveda velja tudi za vse druge dohodke, ki niso plača, se pa od njih plačuje ali obračunava dohodnina. Med takšnimi dohodki so tudi pokojnine in nadomestila, ki jih prejemajo brezposelni, če presegajo 35 odstotkov povprečne plače. Glede na podatke za prvega pol leta je to trenutno 762 evrov bruto, kar je, mimogrede, tudi krepko manj od minimalne plače.

Osnova za obračun solidarnostnega prispevka bo vsota vseh bruto prejemkov posameznika.

Zakaj se vam delo na solidarnostno soboto ne splača?

Vlada je 1. septembra na svoji spletni strani objavila pojasnilo, v katerem nam je obljubila tole:

Solidarnostni prispevek bodo tako plačali samo tisti, ki se ne bodo odločili za delovno soboto (vir).

Ta vladna trditev je navadna laž. Že v predlog zakona so namreč zapisali tole določbo, ki je bila nato tudi sprejeta v državnem zboru:

Člen 102 (12): Obvezni solidarnostni prispevek, odmerjen oziroma obračunan po tem členu, se za posamezno leto zmanjša za obračunan prispevek delavca oziroma delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije zaradi solidarnostne delovne sobote iz prejšnjega člena, vendar največ do višine obveznega solidarnostnega prispevka po tem členu.

Ta določba pomeni, da boste, v nasprotju z vladno obljubo, kljub delovni soboti morali doplačati tudi še nekaj solidarnostnega prispevka. Z delovno soboto boste namreč v sklad za obnovo prispevali eno svojo dnevno neto plačo. Če se bo na koncu leta izkazalo, da je to manj od obveznega prispevka  (se pravi od 0,3 odstotka vaših celoletnih bruto dohodkov), boste morali razliko doplačati.

Naredil sem preprost izračun, ki pokaže, da boste, tudi če se boste odločili za delovno soboto, morali na koncu dejansko še nekaj doplačati. Najdete ga na koncu kolumne.

Če ste razmišljali, da je morda bolje delati v soboto kot plačati prispevek, ker vam je vlada zagotovila, da ga v tem primeru ne boste, ste se torej pustili naplahtati ljudem, ki govorijo, kar se dobro sliši, namesto tistega, kar piše v zakonu.

Solidarnostna sobota za proračun, ZPIZ in zdravstveno blagajno

Če se boste kljub temu odločili biti solidarni in delati dodatnih osem ur za poplavljence, ne boste delali samo za njih, ampak tudi za proračun ter za pokojninsko in zdravstveno blagajno. Takole namreč pravi zakon:

Člen 101 (5): Prispevek delavca za Sklad za obnovo Slovenije je znesek plače delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne delovne sobote po obračunanih davkih in obveznih prispevkih za socialno varnost. Prispevek delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije je enak znesku, ki ga prispeva delavec.

Se pravi, delodajalec bo vašo neto plačo nakazal proračunu kot solidarnostni prispevek za bodoči sklad za obnovo, poleg tega pa bo nakazal tudi akontacijo dohodnine od vaše bruto plače na FURS ter svoje in vaše socialne prispevke, kamor je pač treba. V zakonu namreč nikjer ne piše, da je plača, ki jo zaslužite na solidarnostni dan, oproščena dohodnine in prispevkov.

Lahko pa bi tako pisalo, mar ne? Ali ne bi bilo najbolj logično in pošteno, da bi se za dan, ko se vi odrečete svoji neto plači, tudi država solidarno odrekla davkom in prispevkom od te plače? Če ne zaradi solidarnosti, pa že zato, ker teh davkov in prispevkov sploh nikoli ne bi dobila, če se ne bi vi odločili delati še en dodaten dan.

Bo bolje solidarnostni prispevek oddelati ali kar plačati? Foto: Thinkstock

Ali je solidarnostni prispevek sploh v skladu z ustavo?

Poleg vsega naštetega je interventni zakon po mojem mnenju tudi protiustaven.

Solidarnostni prispevek, uveden septembra, se bo namreč obračunal od vseh letos prejetih dohodkov, ne le od tistih, ki jih boste prejeli šele po začetku veljave zakona. Ustavno sodišče je že večkrat povedalo, da naknadno uvajanje dajatev na dohodke, ki so že bili prejeti, pomeni, da je takšen zakon retroaktiven.

Retroaktivnost oziroma veljavnost zakonov za nazaj, je praviloma nedopustna, ker krši osnovno ustavno načelo predvidljivosti pravnega reda in pravne varnosti. Izjemoma se lahko takšne zakone sprejema le, če je to nujno zaradi zagotavljanja javnega interesa in če tega javnega interesa ni možno doseči z drugačnimi ukrepi, ki ne bi bili v nasprotju z ustavo.

Vlada bi javni interes, ki mu je namenjen solidarnostni prispevek, to je obnovo poplavljenih območij, prav gotovo lahko dosegla tudi brez njega. Na voljo ima evropska sredstva, prerazporeditve v proračunu in zadolževanje, na primer pri državljanih s solidarnostnimi obveznicami. Poleg tega je retroaktivni prispevek uvedla v času, ko sploh še ni imela realne ocene sredstev, potrebnih za obnovo, niti ocene razpoložljivih virov. Brez tega je nemogoče dokazati, da je uvedba retroaktivnega prispevka res nujna in da ne gre drugače.

Skratka, ne obstaja noben ustavno dopusten razlog za uvajanje solidarnostnega prispevka za nazaj.

A naj končam z optimistično mislijo. Če se bo kdo potrudil s pravnimi postopki, bo morala država čez nekaj let nezakonito odmerjeni prispevek vrniti, in to z zamudnimi obrestmi. To bo gotovo boljša naložba, kot če bi imeli denar shranjen na slovenski banki.

Siolov kolumnist Janez Šušteršič Foto: Siol.net